Spakirajte kovčke in očistite špegle - Kino Otok se vrača!

Po vseh peripetijah, o katerih smo poročali tudi na Fimuthe blogu, se v Izolo vnovič vrača eden najbolj priljubljenih filmskih festivalov pri nas, Kino Otok. Festival, katerega viziji sta povezovanje in širjenje zavesti o t.i. nevidnih kinematografijah, ki so v kapitalistični realnosti često spregledane, se bo za razliko od prvega festivala odvijal v poznem poletnem terminu. Tako se bodo izolski koluti vrteli med 10. in 14. septembrom na že znanih lokacijah: na Manziolijevemu trgu, v Art Kino Odeon in Kulturnem domu Izola ter na izolski plaži Svetilnik, kjer se bo odvijal program Videa na plaži. Ta se bo poleg ustaljene sekcije festivala, posvetil še kratkometražnemu filmu, za katerega ekipa jubilejnega Kina Otoka med drugim razpisuje tudi natečaj.

Ob tem pa naj povemo še to, da je festival letos dobil tudi novo vodstvo: Lorena Pavlič, ki jo poznamo še iz časa prvega obdobja Kinodvora, je postala direktorica festivala,Tiziana Finzi pa se bo predstavila v vlogi programske voditeljice.

Dokončen program Kina Otoka sicer še ni znan, šušlja pa se, da bo poudarek na kinematografiji Latinske Amerike, ki je s svojimi filmi že večkrat nadvse prijetno presenetila - med drugim smo si lahko nekaj filmov iz dane regije ogledali tudi v rednih sporedih slovenskih kinematografov.

Več o festivalu, na katerem se bosta dve čarovniji, morje in film, staknili za štiri dni, ter o vsem ostalem pa tukaj.

Monomono

V nedeljo se bo v tokratni ediciji oddaje Razširjamo Obzorja na Radiu Študent zvrstila zasedba, katere zven lahko hkrati povezujemo tako s Felo Kutijem, kot tudi z nekaterimi prominentnimi imeni rock glasbe s preloma šestdesetih in sedemdesetih. Zasedba Monomono je na dveh albumih všečno spojila presunljivo zvočno estetiko orgel, denimo Doorsov, z vabljivimi repetitivnimi ritmi afro-beata in kitarskimi solažami, kar jih do neke mere nedvomno postavlja na precej unikatno mesto v glasbeni zgodovini. Po dveh posnetih ploščah, Give Beggar A Chance in The Dawn of Awareness, Capitol na žalost leta 1976 ni podprl njihove turneje, saj bi drugače morda zasedba preživela dlje in kot taka imela tudi bolj daljnosežni vpliv. Tako pa je obsojena na bivanje med raritetami, iz katerih jo ob nekaterih drugih referenčnih zasedbah vleče serija kompilacij založbe Soundway, ki se je do sedaj lotila tako Nigerije, Gane, Afro-Babyja in vrste ostalih zaprašenih afro poslastic. Nedelja ob 15.00 na Radiu Študent!

Blasfemija, ne hvala

Ne spomnim se točno, kdaj sem prvič slišal suhe, a hkrati tako žmohtno udobne takte katerega od prepoznanih komadov, kaj šele, da bi se spomnil naslova, ki me je v rosnih letih prvič seznanil z udobjem prepuščanja občutkov frekvencam z zvočnikov. Glasbo sem nedvomno spoznal že veliko prej, v stereotipnih ali kakršnihkoli drugi oblikah. Nenazadnje sta me tastara vzela s seboj na Jazz festival Ljubljana že pri treh letih, poti na morje sem doživljal prepojene s sladkobnim popom šestdesetih, Felo Kutijem, raznovrstim rockom in neke kasete z brazilskimi tropikalijami, ki je ob mojih maničnih nostalgičnih prebliskih še danes nikjer ni najti. Vsi ti vtisi so risali svojo pot, prepredeno tudi z obveznima Tajči in Andrejem Šifrerjem, katerima se takrat pač ni bilo moč ogniti. Kje vmes sem se prvič zares seznanil z občutkom, biti fen, je težko reči, ampak ta občutek je nerazdružljivo povezan ravno z uvodno povedjo sestavka. Ko smo imeli na naših malih TV sprejemnikih še kanale, kot so Filmnet, Movie Channel, Sky Movies in Sky One, je ena izmed slednjih uspela predvajati vsaj zame zelo preroški film. Impresije iz krstnega ogleda so zelo motne, fragmenti naslednje logične slike pa kažejo na neko trgovinico s cedeji in kasetami, kjer sem nato dobil svoj prvi kompaktni plošček, ki ga seveda še danes skrbno hranim na polici. Dobro se spomnim večera, ko je cede nato romal v črni, zame takrat še prepovedani predvajalnik in iz katerega se je nato razlegel precej drugačen zvok, kot sem ga pričakoval. Razočaranje, ker na cedeju ni bilo komada, ki sem si ga iz filma najbolj zapomnil, je bilo prepredeno s ščepci otroške radovednosti, a vseeno je prevladala ihta in sledil je še nakup dvojne kasete z dvema albumoma, od katerih je tisti z glasbo s prej omenjenega romal v roke moje sestrične. S tem se je zavoljo svetosti cede predvajalnika na žalost od mojih ušes oddaljil za kar nekaj let, vendar pa me je takrat veliko bolj zanimalo, kakšne melodije se skrivajo za naslovnico, za katero sem mnogo kasneje izvedel, da je ob izzidu med oboževalci povzročila pravi šok. Kakorkoli že, postala sva neločljiva, skakanje v ritmu po zakonski postelji staršev je bilo vsak večer pred spanjem obvezna rutina, skrbno odbrana skladba pa je zame postala nekakšna svetinja, moj komad. Ob raznih, takrat že izrazito preroško obarvanih produktih popularne kulture z vsemi risankami na čelu, me je najbolj navdušila ravno podoba brez očitnih nadčloveških darov. Celo tako, da sem imel enkrat za maškare na glavi nataknjeno ogromno nogavico z všitimi črnimi kodrastimi vozli. Minilo je kako leto in med enim takrat precej pogostih izletov v bližnjo Italijo sem dobil še eno kaseto, prvič povsem svežo tudi za merila okolice. Spomnim se še besed mamine prijateljice, ko smo kaseto pri njih prvič vstavili v kasetofon: »No, nekaj se je že razbilo.« Kasneje sem nenehno stražil pred televizijskimi zasloni, ko sem izvedel, da je bil v oddaji Klub klobuk predvajan spot, sem obsedeno čakal ponovitev. Dobil sem celo enega tistih posterjev, ki so jih prodajali v podhodu Ajdovščina, a takrat bi lahko rekel, da me je že počasi minevalo. Smešno naključje je hotelo, da je vloga oboževancev za nekaj časa padla na najbolj znano kombinacijo vrtnic in pištol, naključje pa seveda zato, ker je na enem od meni najbolj všečnih komadov s prej omenjenega albuma svoje značilne vragolije uganjal ravno danes že zdavnaj razpištoljeni kitarist - . Šele celih deset let kasneje me je neko čudaško navdušenje nad virtuoznim sprehajanjem po strunah pripeljalo nazaj k določeni kompoziciji, za katero danes vedno pravim, da vsebuje najboljšo free-jazzovsko kitarsko solažo. Retrospektivno snidenje z davno zaprašenim ploščkom je že ob otipu ovitka v meni prebudilo pestro paleto čustev, razprostirajočih se med srečo in žalostjo, kamor me je glasba z njegovega naslednika dolgo nazaj znala varno peljati. In to počne še vedno, prav vsakič, ko se cede znajde v mojih rokah…

L'MIT – Ljubljanska mreža info točk za mlade vabi!

Mreža L'mit z javnim povabilom vabi vse mlade ustvarjalke in ustvarjalce k sodelovanju pri izvajanju ustvarjalnih delavnic v letu 2010.

L'mit je mreža neprofitnih organizacij pod okriljem MOL, ki zbira in brezplačno posreduje informacije zainteresirani javnosti - zlasti mladim in mladinskim organizacijam. Poleg funkcije obveščanja pa L'mit pripravlja tudi brezplačne eno ali več dnevne ustvarjalno-izobraževalne delavnice za mlade do 30. leta, imenovane Ustvarjalno² in Ustvarjalni ponedeljki. Delavnice potekajo čez celo leto na Info točkah mreže L'mit.

Do sedaj se je tako zvrstilo kar nekaj zanimivih delavnic: od delavnice sitotiska, izdelovanja nakita, kreativnega pisanja, pa vse do ekoloških, plesnih, računalniških delavnic. Omenjena mreža pa je celo organizirala tečaje šivanja.

V pričujočem javnem povabilu bo ključno vlogo pri izbiri animatorjev igrala zlasti inovativnost pristopov, seveda pa tudi sama vsebina delavnic.

Svoje prijave in morebitna vprašanja pošljete na Info center ŠKUC, Stari trg 21, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti info.skuc@guest.arnes.si.

Rok oddaje prijav je 11.9.2009.

Več pa tukaj.

Knjižne novosti za vroči julij!

1) Ian Parker: Slavoj Žižek: kritični uvod

2) Aleš Erjavec: Estetika in politika modernizma

3) Judith Butler: Antigonina zahteva: Sorodstvo med življenjem in smrtjo

4) Vedrana Rudan: Ko je ženska kurba/ko je moški peder

5) Metod Pevec: Teža neba

6) Primož Repar: Kierkegaard - vprašanja izbire in Kierkegaard - eksistencialna komunikacija

Uvodni dan

Izteka se uvodni dan 50. Jazz festivala Ljubljana, ki so ga obeležili okrogla miza na temo "Ali je jazz še vedno glasba navadnih ljudi?", odprtje razstave Hana Benninka ter koncert slednjega s pianistom Guusom Janssenom v Klubu CD. Če pa je okrogla miza v najboljšem primeru pustila mešane občutke, je zaključni del večera dal terminu "Dutch swing" povsem samosvojo konotacijo, saj je v zanj značilnem slogu odlično razpoloženi Han Bennink prijetno napolnjeni klub povsem razigral.

Debata o navidez povsem nepomembnem in terminološko že spočetka precej zahtevnem vprašanju, pričakovano ni dala prav nobenega odgovora. Ičo Vidmar, čigar kompetence ne smejo in ne morejo biti vprašljive, Ervin Hladnik-Milharčič, Borut Mehle in Gregor Pompe so sicer obljubljali žgočo debato, vendar je bilo vsaj v glasbenem smislu dokaj hitro jasno, da slednji trije Iču ne morejo slediti. To je na žalost botrovalo precej togi debati, kjer prav noben del vprašanja ni uspel priti kaj dlje od samega sebe. Večina pogovora je tako temeljila na zdravorazumskem razglabljanju, edini referenci, ki sta našli pot v okroglo mizo, pa sta bila angleški zgodovinar Eric Hobsbawm in Adorno, brez katerega glasbena debata še vedno kot kaže ne more miniti. Čeprav smo slišali kar nekaj zanimivih anekdot in iztočnic, ki eminentnim udeležencem okrogle mize vsekakor pritičejo, so jih nekoliko kvarila relativno površna posploševanja in neosnovani zaključki, kot je denimo ta, da je pisati o glasbi veliko težje kot pisati o filmu. Prav tako je vprašljiva raba termina globalizacija glasbe, za katero se zdi, da ubira rano obratno pot, kot dejanska globalizacija. Poleg tega, če se prepustim trenutnem navdihu, se je primerilo, da se je besedici ozkogledost vrinila radikalnost. Izjava, da glasba, v kolikor se o njej ne piše, ne obstaja, je namreč vredna samega Orwella, v čigar romanu, kot je znano, zgodovina, ki ni evidentirana, pač ne obstaja. Po koncu okrogle mize se nikakor nisem uspel otresti občutka, da bi bilo veliko bolje, ko bi Ičo enostavno predaval sam, ali pa v skrajnem primeru imel za družbo le Ervina.

Ob otvoritvi razstave in kasneje ob muziciranju dvojca Janssen/Bennink, so vse miselne zagonetke z debate zbledele. Živobarvnost Benninkove persone je namreč prevela prostor, obiskovalci pa so vsako njegovo domislico sprejeli z odobravanjem. Značilen improvizacijski stil, ki ga legendarni bobnar goji, pozornost s slišanega zlahka namreč preusmeri tudi v vidno polje ter s tem dogodku doda še eno razsežnost. V zvočnem smislu je uporaba vsega, kar pride pod roko, tako ali tako dovolj intrigantna že sama po sebi, če pa vklučuje še gospoda v zrelih letih z neizmerno otroško radoživostjo v iskanju resonančnih in malo manj resonančnih površin, pa se prelevi v čutno pašo. Četudi se zaradi omenjenega pozornost nenehno nagiba v smeri slednjega, je Guus Janssen na klavirju premeteni estetiki znal slediti ter jo z igrivimi vložki uspel tudi dopolniti. Sicer se je po skoraj uri in pol zdelo, da se dvojec nekoliko ponavlja, a tako razpoloženi oder na koncu ne more pustiti negativnega vtisa.

Počitniške krea(k)tivnosti

Od 29. junija do 10. julija 2009 bo v Mladinskem centru Menza pri koritu potekal prvi del brezplačnih počitniških delavnic za različne starostne skupine. Najmlajši bodo lahko ustvarjalno, poučno in igrivo preživljali prosti čas, nekoliko starejši pa se bodo spoznali s sitotiskarsko tehniko. Delavnice organizirata KUD Anarhiv in KUD Mreža.

USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTROKE
Delavnice so namenjene otrokom od 5. do 15. leta starosti.

Ponedeljek, 29. 6. in 30. 6., med 14.00 in 17.00
Reciklažni been
Been je pihalni glasbeni instrument indijskih hipnotizerjev kač. Reciklažni been je narejen iz odpadne plastične embalaže, vendar presenetljivo podobno zveneč originalu. Primeren je za hipnotiziranje beloušk in deževnikov…
Delavnico bo vodil Andrej Fon iz KUD Mreža.

Ponedeljek, 29. 6., od 15.00 do 17.00
Žongliranje
Na delavnici, ki je namenjena otrokom (od 10. leta dalje) in mladostnikom, boste lahko spoznali različne žonglerske pripomočke ter se preizkusili z njimi. Žogice, kiji in palice bodo leteli po zraku ob pomoči vas in Gregorja iz društva Cirkokrog.
Če imate svoje pripomočke jih prinesite s seboj, če pa ne pa jih boste dobili v Menzi pri koritu.

Ponedeljek, 29. 6., od 12.00 do 15.00
Ujeti trenutek
Na delavnici bomo iz odpadnega materiala izdelovali okvirje za slike, ob tem pa se pogovarjali o različnih okoljskih tematikah kot so ogromne količine zavrženega materiala (ki ima še vedno uporabno vrednost) ter posledično onesnaževanje okolja, ki ga prinaša potrošništvo . Sami okvirji so simbol za ujeti trenutek, trenutek, ki se ne more več povrniti, kar pa lahko naredimo, je da skušamo zagotoviti okoliščine za nov podoben trenutek.
Delavnice bosta vodili Ana Jereb in Martina Urbas iz KUD Anarhiv.

Torek, 30. 6., od 12.00 do 15.00
Naj zacveti v tvojem domu
Izdelali bomo sobni cvetlični lonček in ga poslikali z zgodbicami o življenju narave in naši vlogi pri ohranjanju ravnovesja med človekom in naravo.
Delavnice bosta vodili Ana Jereb in Martina Urbas iz KUD Anarhiv.

Sreda, 1. 7., od 12.00 do 15.00
Naj tudi vam posveti
Na delavnici bomo izdelovali lanterne iz odpadnega materiala. Delavnica je namenjena kreativnosti in spodbujanju domišljije v smislu senzibilizacije otrok in mladih za aktivno sodelovanje v iskanju ekološke uporabne vrednosti v vsakdanjem življenju.
Delavnice bosta vodili Ana Jereb in Martina Urbas iz KUD Anarhiv.

Četrtek in petek, 2 in 3. 7., od 11.00 do 17.00
Senčno gledališče
Senčno gledališče ima vsaj dva tisoč let staro tradicijo, izvira iz Indije, od koder se je zelo zgodaj preselilo v Indonezijo, nato se je s trgovci širilo po svetu in marsikje so ga sprejeli za svojega. Poznali smo ga tudi na Balkanu. Televizija danes prevzela mesto, ki je nekoč pripadalo senčnim lutkam in le še redki zanesenjaki ohranjajo tradicijo senčnega gledališča pri življenju, po večini v turistične namene.
Delavnico bo vodil Andrej Fon iz KUD Mreža.

Četrtek, 2. 7., od 12.00 do 15.00
Tudi ti si metulj
Delavnica za spodbujanje razmišljanja izven konvencionalnih okvirjev na podlagi vzpostavljanj relacij med naravo in družbenimi, vsakdanjimi odnosi. Izdelali bomo viseče metulje.
Delavnice bosta vodili Ana Jereb in Martina Urbas iz KUD Anarhiv.

Petek, 3. 7., od 12.00 do 15.00
Multimaterialno=multukulturalno
Ob skupinskem izdelovanju mozaika iz različnih reciklažnih materialov se bomo učili solidarnosti, sodelovanja, spodbujanju različnosti, strpnosti in sožitja.
Delavnice bosta vodili Ana Jereb in Martina Urbas iz KUD Anarhiv.

Sobota, 4. 7., od 12.00 do 15.00
Katerega spola je tvoja lutka
Ob izdelovanju lutk se bomo pogovarjali in razkrivali raznovrstnosti in različnosti, ki nas obdajajo in tvorijo naš simbolni svet ter krepili nehierarhično vrednotenje.
Delavnice bosta vodili Ana Jereb in Martina Urbas iz KUD Anarhiv.

MLADINSKA SITOTISKARSKA DELAVNICA

Torek, 7. 7., in sreda, 8. 7., od 14.00 do 20.00
Sitotiskarska delavnica
Delavnice so namenjene mladim od 15. do 30. leta starosti.
V pravkar prenovljeni sitotiskarski delavnici MetaTisk bomo spoznali celoten postopek sitotiskarske tehnike. Tehnika je izredno uporabna, saj nam omogoča tiskanje na celo vrsto materialov, od tekstila (majice, našitki, torbe), preko cele vrste materialov (vžigalniki, obeski), do papirja (plakati, letaki). Oblikovali bomo svojo predlogo in jo na koncu natisnili. Delavnica ne zahteva predznanj in je namenjena vsem, ki jih zanima grafično oblikovanje in grafični postopki v tiskarstvu.
Delavnico bosta vodili Sabine Guelcher iz Nizozemske in Rakel Valenzuela iz Španije, ki sta udeleženki evropske prostovoljne službe v Art centeru Središče.

Delovanje Mladinskega centra Menza pri koritu podpirata: Urad RS za mladino in Urad MOL za mladino.
Dejavnosti KUD Anarhiv podpirajo: Urad RS za mladino, Urad za mladino MOL in Oddelek za predšolsko vzgojo MOL.

Informacije in prijave: mladamenza@gmail.com, 01 434 0345, 030 344 335 (Goran Medjugorac).

***

Poletne mladinske delavnice v sodelovanju z Info centrom Škuc

Ponedeljek, 29.6., od 18.00 do 20.00
Delavnica kreativne ekologije
Na delavnici bomo izdelovali lanterne iz odpadnega materiala. Delavnica je namenjena kreativnosti in spodbujanju domišljije v smislu senzibilizacije otrok in mladih za aktivno sodelovanje v iskanju ekološke uporabne vrednosti v vsakdanjem življenju.

Ponedeljek, 6.7., od 18.00 do 20.00
Multimaterialno=multukulturalno
Ob skupinskem izdelovanju mozaika iz različnih reciklažnih materialov se bomo učili solidarnosti, sodelovanja, spodbujanju različnosti, strpnosti in sožitja.

Torek, 7.7.,od 18.00 do 20.00
Multimaterialno=multukulturalno, drugič
Ob skupinskem izdelovanju mozaika iz različnih reciklažnih materialov se bomo učili solidarnosti, sodelovanja, spodbujanju različnosti, strpnosti in sožitja.

Ponedeljek, 22.7., od 18.00 do 20.00
Tudi ti si metulj - delavnica o različnosti
Delavnica za spodbujanje razmišljanja izven konvencionalnih okvirjev na podlagi vzpostavljanj relacij med naravo in družbenimi, vsakdanjimi odnosi. Izdelali bomo viseče metulje.

Torek, 23.7., od 18.00 do 20.00
Reciklažna delavnica izdelave cvetličnih lončkov
Izdelali bomo sobni cvetlični lonček in ga poslikali z zgodbicami o življenju narave in naši vlogi pri ohranjanju ravnovesja med človekom in naravo.

Delavnice se bodo odvijale v Knjižnem parku Škratove čitalnice, v primeru slabega vremena pa v MC Menza pri koritu. Delavnice bosta vodili Ana Jereb in Martina Urbas.

Dejavnost podpirata Urad RS za mladino in Urad za mladino MOL.

Škratova filmska mala šola - četrtič!

Vljudno vabljeni na četrto iz serije šestih predavanj, ki bodo potekala v okviru Škratove filmske male šole:

30.6.2009, ob 18. uri, v klubu SOT 24,5 (stavba Lovci), Metelkova mesto.


Barbara Drole: Psihoanaliza in umetnost/psihoanalitični pristopi k umetnosti in filmu


Škratova filmska mala šola je namenjena vsem, ki bi radi razširili znanje, predvsem pa izostrili svoj pogled na gibljive slike. Udeleženci boste lahko preko multimedijskih predavanj in delavnice pisanja o filmu poglabljali izkušnje in znanja, predvsem pa razvijali sebi lastne prakse ravnanja s filmom. Predavanja in delavnice bodo izvajali mladi že uveljavljeni predavatelji, ki so na tak ali drugačen način povezani s svetom filma in so se v njem s svojim delovanjem že izkazali.

V torek, 30.6.2009, se boste lahko družili z Barbaro Drole, ki vas bo na podlagi kratkega orisa treh registrov (Imaginarnega, Simbolnega, Realnega) seznanila z Lacanovim pojmovanjem subjekta, objekta, strukture in njenih pogojev. V nadaljevanju pa vam bo skozi primere iz zgodovine filma in slikarstva poskušala prikazati tudi njihovo uporabo.

Predavanje se bo pričelo ob 18.00 uri, v Klubu SOT 24,5 (Stavba Lovci, Metelkova mesto).

Škratova filmska mala šola je dejavnost Kulturno umetniškega društva Anarhiv. Udeležba na njej je brezplačna. Vsa predavanja se bodo zvrstila v Klubu SOT 24,5, ki nam ga je v ta namen prijazno posodilo YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa.

Več o vsem skupaj pa si lahko preberete na spletni strani: http://skratovfilm.blogspot.com/

Kontakt koordinatorke dejavnosti: ninacvar@gmail.com

Dejavnost sta finančno podprla Urad RS za mladino in Urad za mladino MOL.