četrtek, 29. april 2010

Schrödingerjeva mačka kot rešitev enigmatičnosti novega filma bratov Coen: Zresni se

V novi številki revije Dialogi je izšla razširjena, poglobljenejša različica zapisa o novem filmu bratov Coen:

Filmskega opusa bratov Coen, ta vse do danes šteje štirinajstih filmov, prav gotovo ne gre razumeti brez nekaterih ključnih poudarkov, ki se vztrajno ponavljajo v njunih filmih. Na tovrstne ponavljajoče se strukture sicer opozori več kritiških peres, pri čemer pa jih Erica Rowel morebiti še najbolj izčrpno sistematizira. Slednja tako zapiše, da bratska kreativna naveza v svoje filme kontinuirano vgrajuje svojevrstna motivična vozlišča, s pomočjo katerih nenehno podčrtuje svoje brezčasno prevpraševanje človekove pozicije v svetu. Pričujočo, z eksistencializmom obarvano tematiko, Coena tematizirata bodisi s problematiziranjem nezmožnosti medsebojnega razumevanja med sodobnimi individuumi bodisi z nevsiljivim poskusom koncipiranja brezbrižno krute realnosti, ki ji vlada srhljivo diabolično naključje.

Več pa
tukaj.

torek, 27. april 2010

Nostalghia in Offret: Andrej Tarkovski in Emmanuel Levinas - novo predavanje Škratove filmske male šole

28.4. 2010, ob 18. uri, v klubu SOT 24,5 (stavba Lovci), Metelkova mesto.

V eseju Ethique et esprit iz knjige Težka svoboda Levinas pravi:

Če je zapoved »Spoznaj samega sebe« lahko postala temeljna zapoved zahodne filozofije, je zato, ker je zahodni človek navsezadnje spet našel svet [univers] v sebi. Tako kot pri Odiseju njegovo popotovanje ni nič drugega kakor dogodek vrnitve [accident d'un retour]. V tem oziru Odiseja obvladuje literaturo.

V Nostalghii in Offretu se Tarkovski odpove svojemu »kiparjenju v času«. V zadnjih filmih, ki sta posneta izven Rusije (oz. tedaj še SZ), se zatopi v drugačen model ustvarjanja filmov, ki je vezan na aristotelsko enotnost časa, kraja in dogajanja. Obenem pa se skozi oči filmskega režiserja sprašuje o podobnih rečeh, kot se sprašuje Levinas. Biti Homerjev Odisej in iskati sebe ali postati drugenjski Odisej (levinasovski Abraham) ter iskati Drugega in misliti sebe preko Drugega bolj kot le gledati sebe v okolju Drugega? Se zgolj vračati k sebi.

Obenem pa je tudi Tarkovski tisti, ki v zadnjih dveh filmih sluti in izkusi nostalgijo, občutje brezdomovinskosti. Brezdomovinskost pa vodi v revščino, vodi kajpak v socialno izključenost, zdaj v personalni samorefleksiji, zdaj v družbenem življenju. Tarkovski se bliža izključenosti preko dolgih kadrov levinasovske »šumeče tišine«, v katerih se skriva tisto, kar iščemo v vsaki poeziji, vsaki umetnosti, skrito. In ravno skozi skrito Tarkovskega, skozi njegovo filmsko izkušnjo Zahoda (skozi oči Rusa), lahko analiziramo določene možnosti vznika etičnega mišljenja v zaostrenih situacijah življenja ekspatrida (ali že cioranovskega apatrida?). Že v Zerkalu imamo pismo Puškina, ki razkriva ljubezen do Rusije in v Nostalghii imamo Rusa v Italija. V Offretu vse bolj subtilno, vse bolj tuje.

Namen predavanja je vzpostaviti povezavo med sicer platonistično etiko (etike) Levinasa in filmi Tarkovskega (Nostalghio in Offretom).

Več pa tukaj.

četrtek, 22. april 2010

Nočnje se vračajo - tokrat v znamenju zenitizma!



Na Fimutheju smo že pisali o zanesenjaških Nočnjah, ki jih požrtvovalna, kreativna ekipa pripravlja na Radiu Študent.

In Nočnje so nazaj! Tokrat, v petek, 23.4.2010 ob 0.00, bodo minevale v znamenju zenitizma ali kot pišejo radijski snovalci sami:

"V Nočnji o zenitizmu se razpro strani mednarodne avantgardne revije Zenit, ki je izhajala med leti 1921 in 1926 na osi Zagreb-Beograd. Sprehod po orumenelem papirju obogatimo z glasovi, posnetimi in živimi celonočnimi glasbenimi posegi, mnenji preučevalcev in še marsičem."

Za več pa se boste morali priklopiti na Radio Študent!

Definicija:

Nôčnje

Namen nočnih srečevanj na Radiu Študent, razpetih med polnočnim in predsvitnim časom, je poglabljanje literarnega védenja in zaznava avantgard, poskus avantgardno tvorbo obogatiti s še nekoriščenim naborom dražljajev, zato ta ponujajo raziskovanje etra, sluha, zvoka, uma in interpretacije same na sebi.

sreda, 21. april 2010

MOPDTK: Forty Fort


S četrto ploščo kvartet Mostly Other People Do The Killing nadaljuje popotovanje v s prežitki naphano jazzovsko godbo. Pred kratkim pri nas prvič videna zasedba je svojo kariero do sedaj gradila na demistifikaciji jazzovskih idiomov in hierarhije, značilne za tovrstne glasbene skupine. Album Forty Fort prej zlahka prepoznaven šaljivi podton njihovega muziciranja popelje na novo raven, saj ga spretno prekrije z ohlapnejšo ter glasbeno še kanček bolj sproščeno strukturo. Če so torej na prejšnjih albumih skladbe povečini ohranjale neko melodično nit, se tokrat kvartet mestoma prepusti še za odtenek bolj svobodnim pasažam, značilnim za avantgardni jazz s konca šestdesetih let prejšnjega stoletja. Še vedno pa distanca do žlahtnega obdobja ne izostane, s čimer lahko vnovič govorimo o za svoj čas povsem legitimnem glasbenem izdelku.

Ko govorimo o ploščah Mostly Other People Do The Killing, ne moremo mimo opazke, da četudi ne gre za vsakič povsem novo glasbo, je slednje toliko, da ji je vedno znova zelo težko ubežati. Podobno velja tudi za Forty Fort, ki ob ponujenem prstu zagrabi kar obe ušesi ter poslušalca izpljune šele z igričarskim vbodom in smelo opazko na koncu albuma. Kot bi protagonisti želeli jazzu vrniti tisto pozitivno prvobitnost, ki jo je sprva ohladil cool jazz v petdesetih, nato pa v temo dokončno ovil post-bopovski pogrom na prelomu v naslednje desetletje. Sama naslovnica plošče Forty Fort nenazadnje kopira tisto Out Of The Afternoon Roya Haynesa iz leta 1962, na kateri najdemo med drugimi tudi Henryja Grimesa in Rahsaana Rolanda Kirka. Torej posnetek z glasbeniki, ki so soustvarili marsikatero impozantno vižo. Nadalje spremni tekst k izdaji skuša ponazoriti pomembnost tega navdiha kot veznega člena na poti štirih ljudi, ki so le takrat lahko skupaj ustvarili, kar so. In nekaj podobnega želijo morda danes povedati tudi Mostly Other People Do The Killing, namreč skozi glasbo izpričati trenutek, ko ta nastane. Ali jim to docela uspe, je že povsem drugo vprašanje, njihov posmeh relevantnosti vsakršne glasbene kritike pa že da slutiti delni odgovor.

Album Forty Fort torej prinaša devet skladb z večino jazzovskih stereotipov, ki si jih lahko zamislimo, obrnjenimi na glavo. Tako ga lahko označimo kar za akustično fuzijo ali še bolje swingovsko reinterpretacijo vsega jazzovskega po njem, s čimer tudi iz najbolj defragmentiranih zvočnih kosov sili pozitivna energija. Nekaterim se je celo zapisalo, da gre za naslednjo veliko stvar, kar se jazza tiče, a tovrstne oznake so morda le pretirane. Gre preprosto za štiri uigrane glasbenike, ki v muziciranju neizmerno uživajo. In ja, Forty Fort je seveda mesto v ameriški zvezni državi Pennsylvania, od koder kvartet praviloma črpa navdih za imena skladb, kadar ne gre za priredbe.

Ob koncu velja pripomniti, da so Mostly Other People Do The Killing z vsakim albumom predhodnega znali nadgraditi. In čeprav je to vsekakor pozitiven indic, je ta nadgradnja postala nekoliko predvidljiva in kot tak novi album prinaša zgolj nianso svežine, ki bi jo še ena istovrstna nadgradnja znala odpihniti.




Članek ste lahko prvotno slišali v Tolpi Bumov na Radiu Študent.

Aličini rebusni sprehodi po Čudežni deželi

S še dvema članoma redakcije za kulturo in humanistične vede na Radiu Študent, Katjo Čičigoj in Andrejem Tomažinom, smo za ponedeljkovo filmsko-radijsko oddajo Temna zvezda pripravili izseke predavanja prof. dr. Svetlane Slapšak o Alici v Čudežni deželi oziroma o mestu Alice v zgodovinski antropologiji intelektualcev. Več pa tukaj.

Naj ob tem dodamo, da je omenjeno predavanje potekalo v Kinodvoru.



torek, 13. april 2010

Sredina Sreda


Lista skladb za sredo Sredinega programa Radia Študent. Od enajstih naprej...

1. Mano Negra - Guayaquil City (3:02)
2. Red Five Point Star - Changing Plans (3:37)
3. Fanga - Nafolo Tigui (4:54)
4. KMD - Black Bastards! (4:00)
5. Klemen Klemen - Terapija (5:36)
6. Greymatter - Mind Over Matter (4:44)
7. New Wave Syria - Audiorape(RMX by Kleemar) (4:22)
8. Spiral Architect - Cloud Constructor (5:25)
9. Apocrypha - Instrubation #3 (2:52)
10. Death - Overactive Imagination (3:30)
11. Ruins - Hard Rock Medley (2:32)
12. Tom Waits - Heartattack and Wine (4:50)
13. Boštjan Narat - Ženske, ki ljubijo pse (2:58)
14. Doors - Crystal Ship (2:31)
15. Ian Carr & Don Rendell Quintet - Just Blue (5:25))
16. Dexter - One For Yusef (2:52)
17. Dr. Rubberfunk - Magic Beans (4:58)
18. Get the Blessing - Music Style Product (3:56)
19. Lack of Afro - Pure Filth (3:39)
20. Ed OG & Da Bulldogs - Feel Like A Nut (3:31)
21. Doc Scott - Here Comes The Drums (4:29)
22. Sounds of Liberation - New Horizons (5:24)
23. Getatchew Mekuria & The Ex - Musicawi Silt (4:23)
24. Ana Pupedan - Taka si (3:00)
25. Velvet Undeground - I'm Waiting for the Man (4:40)
26. Black Diamond Heavies - Leave It in the Road (2:58)
27. We Can't Sleep At Night - Happy Singing (2:27)
28. The Slew - 100% (3:42)
29. Four Tet - The Field (5:35)
30. Giallos Flame - 7th Sign (2:03)
31. Mulatu & The Heliocentrics - Cha Cha (4:35)
32. Frank Zappa - Little Umbrellas (3:04)
33. Moveknowledgement - Safe & Sound (3:44)
34. Salif Keita - Djele (4:14)
35. Fever Ray - Dry and Dusty (3:45)
36. Spock Studios - Neural Network (3:46)
37. Melodrom - Duet (3:33)
38. Repetitor - 10 Puta Nedeljno (3:17)
39. Nikki Louder - Bond Addict (2:24)
40. Damir Avdić - Bratstvo i jedinstvo (3:14)
41. Zmajev Rep - Padec po stopnicah (4:04)
42. Natural Self - Breathe Deep feat. Abdonimal (4:12)
43. Backyard Heavies - Soul Junction (3:03)
44. Ghost - The Day After (4:18)
45. Random Logic - Diafana (4:41)
46. Puna Syndicate - Gobelin (3:23)
47. Yanoosh - Sun Burst (4:38)
48. Milez Benjiman - Crucify (4:14)
49. Flying Lotus - 1983(Daedelus odd-dance party RMX) (3:55)
50. Asiko Rock Group - Together Again Never to Part (5:35)
51. Herbie Hancock & Headhunters - Watermelon Man (6:32)
52. Matmos - Plastic Minor (3:05)

sreda, 7. april 2010

Jacques Rancière: Je čas emancipacije minil?


V okviru svojega gostovanja po mestih bivše Jugoslavije, o katerem smo na našem blogu že pisali, se je ta znameniti francoski filozof ustavil tudi na ljubljanski Metelkovi (Klub Gromka), kjer je predaval o vprašanju emancipacije v današnjem času. Rancièrovo predavanje sta v Ljubljani organizirala Delavsko-punkerska univerza in revija KINO!.

Predavanje, vključno z vprašanji publike, si lahko poslušate spodaj.
Več o Rancièrovem predavanju pa v poročilu Roka Benčina za Radio Študent.

In še linki, povezani z Rancièrovim gostovanjem:

http://dpu.mirovni-institut.si/ranciere.php
http://ranciere.mi2.hr/ljubljana/
http://www.radiostudent.si/article.php?sid=23091











Nina Cvar in Tit Podobnik FIMUTHE: Film, Music and Theory