sobota, 05. junij 2010

Greva, novi film Sama Mendesa


Mendes, ki je svojo poklicno pot začel kot gledališki režiser, k teatru pa se kontinuirano vrača še dandanes, se v svojih, do sedaj petih posnetih celovečercih, ukvarja z raznovrstnimi problematikami sodobne zahodne kulture, še najraje pa ameriške. Vizualizacije le-teh se loteva prek različnih zornih, predvsem pa zgodovinskih kotov. Na tej sledi v svoje filmsko vidno polje često vnaša tematiziranja različnih desetletjih: od recesijsko-depresivnih tridesetih let v Poti v pogubo (Road to Perdition, 2002), pa vse do vzpostavljajoče se »Pax Americane petdesetih let v po brechtovsko distancirani Krožni cesti (Revolutionary Road, 2008), v kateri je gledalec priča mukotrpnemu razkrivanju tragičnosti patriarhalne družbe t.i. težke moderne.

Na nek način dobitnik oskarja za najboljšo režijo Lepote po ameriško temu sledi tudi v svojem zadnjem filmu, Greva (Away We Go, 2009). A Mendes se v zgodbi o paru v zgodnjih tridesetih letih, Veroni (Maya Rudolph) in Burtu (John Krasinski), ki pričakujeta svojega prvega otroka, želi izmakniti svojemu značilnemu, resnobnemu filmskem diskurzu obravnave nekaterih stalno ponavljajočih se tematik v njegovem sicer kratkem kinematičnem opusu.

Več pa v novi številki revije Ekran.

Škratova filmska mala šola vas vabi na predavanje: Dare Pejić: Onkraj podob spektakla: kritika institucij v dokumentarnem filmu

Predavanje: Dare Pejić: Onkraj podob spektakla: kritika institucij v dokumentarnem filmu

9.6.2010, ob 18. uri v Klubu SOT 24, 5 (stavba Lovci), Metelkova mesto

Fotografija psihiatrične bolnišnice, tovarne ali zapora prav malo pove o dejanskosti odnosov v teh ustanovah, se pravi je za dokumentarni film to tema brez vsebinske zgodbe. Podobno je o fotografski 'reprodukciji dejanskosti' razmišljal Bertolt Brecht na začetku prejšnjega stoletja o fotografijah Kruppovih in AEG tovarn. Ne gre več za preprosto reprodukcijo dejanskosti, saj naj bi prava dejanskost pobegnila v funkcionalnost. Gola podoba tovarne, kot primer funkcionalizacije človeških odnosov, o dejanskosti odnosov molči in da bi jih lahko razumeli je po Brechtu potrebno nekaj »zgraditi«, nekaj »umetnega, skonstruiranega«. Ob pregledu odlomkov iz izbranih dokumentarcev se bomo torej spraševali zmožnostih kritike institucij na filmu.

Viri in literatura:

Althusser Louis. Izbrani spisi. Ljubljana: *cf., 2000

Benjamin Walter. Mala zgodovina fotografije. [1931]. Izbrani spisi. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1998

Benjamin Walter. Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati [1936-1939]. Izbrani spisi.

Ljubljana: Studia Humanitatis, 1998


Depardon Rayomond et Sabouraud Frédéric. Depardon/Cinema. Paris: Cahiers du Cinéma, Ministére des Affaires Étrangères, 1993


Dare Pejić, podiplomski študent sociologije kulture, sodelavec RŠ in revije Ekran


Nina Cvar in Tit Podobnik FIMUTHE: Film, Music and Theory