sreda, 12. marec 2008

Turbulentni jazz

Nastop Cuong Vu-ja z Vu-Tetom

Glasbenik, ki si je drznil izjaviti, da je Miles Davis »bedak«, je s svojo zasedbo obiskal slovenski kulturni hram in se izkazal kot eden redkih doraslih »bedakovih« naslednikov…

Četrti izmed jazzovskih večerov, ki jih v okviru Cankarjevih torkov vsak teden gosti Klub Cankarjevega doma, je minil v luči Cuong Vu-ja, vsestranskega ameriškega trobentača z vietnamskim poreklom.

Cuongova družina se je iz Vietnama v Seattle preselila, ko mu je bilo komaj šest let, pri enajstih pa je že prijel v roke trobento. Po šolanju na New England Conservatory of Music v Bostonu, ga je leta 1994 pot vodila v New York, kjer se je hitro uveljavil kot prodoren in inovativen glasbeni ustvarjalec, za katerega se prav noben žanr ne zdi preozek. To potrjujejo tudi sodelovanja z glasbeniki, kot so Laurie Anderson, David Bowie in nenazadnje Pat Metheney, s čigar zasedbo je prejel kar dva grammy-ja.

Največkrat naveden kot avantgardni izvajalec in avtor, se Cuong Vu s svojo diskografijo tej etiketi vseeno spretno izmika. Studijski prvenec Bound (2000) smelo sestavlja koščke jazza, Pure (2000) in Come Play With Me (2001) eksperimentirata s free-jazzom, rockovskimi ritmi in elektroniko, vrhunec Vietnamčeve ustvarjalnosti pa predstavlja album It's Mostly Residual (2005), kjer se, morda tudi vsled igranja z že omenjenim Pat Metheney-jem, zasedbi pridruži eminentni kitarist Bill Frisell, čigar distorzirana kitara še dodatno poglobi že tako močan zvokovni vtis. Album se tako vzpenja od sporadičnih balad, progresivnega fusiona, pa celo do metalskih zvokov in pasaž, ki še najbolj spominjajo na rock himne. V tej maniri je nato nastala tudi njegova zadnja plošča, preprosto imenovana Vu-Tet (2007), na kateri kitaro Billa Frisella zamenjata saksofon in klarinet Chrisa Speeda, kar sicer pripomore k bolj fluidni, a še vedno nekoliko temačni glasbeni izkušnji. V pričujoči zasedbi se je Cuong Vu tudi predstavil ljubljanskemu občinstvu.

Po gostovanju Cuonga na puljski Jazzbini dan prej, smo bili v torek priča njegovemu izpiljenemu nastopu obiskovalci Kluba Cankarjevega doma. Jasno ter odločno so člani zasedbe od prvega do zadnjega tona lovili meje izraznosti instrumentov, ob tem pa ohranjali ravnotežje in kohezijo koncertne snovi. Za to sta bila v največji meri zaslužna vpadljivi basist Stomu Takeishi in bobnar Ted Poor, ki sta z vseskozi spreminjajočo se dinamiko ustvarjala grobo platno za kar najboljši oprijem solističnih barv. Občasno se jima je z neskončnimi delay efekti in sprotnim nasnemavanjem matric pridružil Cuong, s čimer je ob že tako kitarsko uglašeni trobenti smelo zapolnil dozdevno manjkajoči register. Chris Speed je tako le dodajal vrhove, kar pa je ob razponu svojih instrumentov, klarineta in saksofona, tudi vešče opravil. Po nekoliko bolj umirjenem, a odličnem pianistu Matiji Dediću kot solistu, torej všečno in turbulentno nadaljevanje cikla Cankarjevih torkov.

Članek je bil prvotno objavljen na MMC-ju.



Cuong Vu - Expressions of a Neurotic Impulse(Klub Cankarjev dom)

5 komentarji:

Anonimni pravi ...

Stari, čestitke. Zaplaval si v vode profesionalnega žurnalizma - sodeč po objavi so ti bržkone dal zastonj karto ne? Le tako naprej :D
Na trenutke te malo jebe struktura stavkov imaš pa zato sočen besedni repertoar.

Sreč

Tit pravi ...

jep, tale struktura je tuki sla mal dalec hehe, delamo na tem...bi mogu met se ksne tri urce, da se naspim, pa bi blo...

seeya jutr!

Nina pravi ...

Srec, hvala za tvoje redne komentarje - zelo nama pridejo prav! --> oglasi se se kaj...

Ja, se vidmo jutri - sam si morva s Titom se zmislit, kaj bos dobil za darilo ... :)

Ps Tit, ves kaj, za 3 clanek v tvojem zivljenju se mi zdi tale rec prav odlicna - v bistvu je samo v zadnjem odstavku mal vrstni red pomesan, a to se da popravit... In ja, s Srecovimi besedami: " Le tako naprej :)!"

Lp

Nina*

Anonimni pravi ...

Bravo Tit! Super članek! :) Se vidi, da se res spoznaš na zadeve o katerih pišeš, ... :)

Plus, se pridružujem: "Le tako naprej!" :)

Lp,
Živa :)

Pina pravi ...

Super članek in super nova novinarska služba! :)
"Le tako naprej" seveda avtomatično pripada zraven. ;)


Nina Cvar in Tit Podobnik FIMUTHE: Film, Music and Theory