ponedeljek, 29. junij 2009

Uvodni dan

Izteka se uvodni dan 50. Jazz festivala Ljubljana, ki so ga obeležili okrogla miza na temo "Ali je jazz še vedno glasba navadnih ljudi?", odprtje razstave Hana Benninka ter koncert slednjega s pianistom Guusom Janssenom v Klubu CD. Če pa je okrogla miza v najboljšem primeru pustila mešane občutke, je zaključni del večera dal terminu "Dutch swing" povsem samosvojo konotacijo, saj je v zanj značilnem slogu odlično razpoloženi Han Bennink prijetno napolnjeni klub povsem razigral.

Debata o navidez povsem nepomembnem in terminološko že spočetka precej zahtevnem vprašanju, pričakovano ni dala prav nobenega odgovora. Ičo Vidmar, čigar kompetence ne smejo in ne morejo biti vprašljive, Ervin Hladnik-Milharčič, Borut Mehle in Gregor Pompe so sicer obljubljali žgočo debato, vendar je bilo vsaj v glasbenem smislu dokaj hitro jasno, da slednji trije Iču ne morejo slediti. To je na žalost botrovalo precej togi debati, kjer prav noben del vprašanja ni uspel priti kaj dlje od samega sebe. Večina pogovora je tako temeljila na zdravorazumskem razglabljanju, edini referenci, ki sta našli pot v okroglo mizo, pa sta bila angleški zgodovinar Eric Hobsbawm in Adorno, brez katerega glasbena debata še vedno kot kaže ne more miniti. Čeprav smo slišali kar nekaj zanimivih anekdot in iztočnic, ki eminentnim udeležencem okrogle mize vsekakor pritičejo, so jih nekoliko kvarila relativno površna posploševanja in neosnovani zaključki, kot je denimo ta, da je pisati o glasbi veliko težje kot pisati o filmu. Prav tako je vprašljiva raba termina globalizacija glasbe, za katero se zdi, da ubira rano obratno pot, kot dejanska globalizacija. Poleg tega, če se prepustim trenutnem navdihu, se je primerilo, da se je besedici ozkogledost vrinila radikalnost. Izjava, da glasba, v kolikor se o njej ne piše, ne obstaja, je namreč vredna samega Orwella, v čigar romanu, kot je znano, zgodovina, ki ni evidentirana, pač ne obstaja. Po koncu okrogle mize se nikakor nisem uspel otresti občutka, da bi bilo veliko bolje, ko bi Ičo enostavno predaval sam, ali pa v skrajnem primeru imel za družbo le Ervina.

Ob otvoritvi razstave in kasneje ob muziciranju dvojca Janssen/Bennink, so vse miselne zagonetke z debate zbledele. Živobarvnost Benninkove persone je namreč prevela prostor, obiskovalci pa so vsako njegovo domislico sprejeli z odobravanjem. Značilen improvizacijski stil, ki ga legendarni bobnar goji, pozornost s slišanega zlahka namreč preusmeri tudi v vidno polje ter s tem dogodku doda še eno razsežnost. V zvočnem smislu je uporaba vsega, kar pride pod roko, tako ali tako dovolj intrigantna že sama po sebi, če pa vklučuje še gospoda v zrelih letih z neizmerno otroško radoživostjo v iskanju resonančnih in malo manj resonančnih površin, pa se prelevi v čutno pašo. Četudi se zaradi omenjenega pozornost nenehno nagiba v smeri slednjega, je Guus Janssen na klavirju premeteni estetiki znal slediti ter jo z igrivimi vložki uspel tudi dopolniti. Sicer se je po skoraj uri in pol zdelo, da se dvojec nekoliko ponavlja, a tako razpoloženi oder na koncu ne more pustiti negativnega vtisa.

nedelja, 28. junij 2009

Počitniške krea(k)tivnosti


Od 29. junija do 10. julija 2009 bo v Mladinskem centru Menza pri koritu potekal prvi del brezplačnih počitniških delavnic za različne starostne skupine. Najmlajši bodo lahko ustvarjalno, poučno in igrivo preživljali prosti čas, nekoliko starejši pa se bodo spoznali s sitotiskarsko tehniko. Delavnice organizirata KUD Anarhiv in KUD Mreža.

USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTROKE
Delavnice so namenjene otrokom od 5. do 15. leta starosti.

Ponedeljek, 29. 6. in 30. 6., med 14.00 in 17.00
Reciklažni been
Been je pihalni glasbeni instrument indijskih hipnotizerjev kač. Reciklažni been je narejen iz odpadne plastične embalaže, vendar presenetljivo podobno zveneč originalu. Primeren je za hipnotiziranje beloušk in deževnikov…
Delavnico bo vodil Andrej Fon iz KUD Mreža.

Ponedeljek, 29. 6., od 15.00 do 17.00
Žongliranje
Na delavnici, ki je namenjena otrokom (od 10. leta dalje) in mladostnikom, boste lahko spoznali različne žonglerske pripomočke ter se preizkusili z njimi. Žogice, kiji in palice bodo leteli po zraku ob pomoči vas in Gregorja iz društva Cirkokrog.
Če imate svoje pripomočke jih prinesite s seboj, če pa ne pa jih boste dobili v Menzi pri koritu.

Ponedeljek, 29. 6., od 12.00 do 15.00
Ujeti trenutek
Na delavnici bomo iz odpadnega materiala izdelovali okvirje za slike, ob tem pa se pogovarjali o različnih okoljskih tematikah kot so ogromne količine zavrženega materiala (ki ima še vedno uporabno vrednost) ter posledično onesnaževanje okolja, ki ga prinaša potrošništvo . Sami okvirji so simbol za ujeti trenutek, trenutek, ki se ne more več povrniti, kar pa lahko naredimo, je da skušamo zagotoviti okoliščine za nov podoben trenutek.
Delavnice bosta vodili Ana Jereb in Martina Urbas iz KUD Anarhiv.

Torek, 30. 6., od 12.00 do 15.00
Naj zacveti v tvojem domu
Izdelali bomo sobni cvetlični lonček in ga poslikali z zgodbicami o življenju narave in naši vlogi pri ohranjanju ravnovesja med človekom in naravo.
Delavnice bosta vodili Ana Jereb in Martina Urbas iz KUD Anarhiv.

Sreda, 1. 7., od 12.00 do 15.00
Naj tudi vam posveti
Na delavnici bomo izdelovali lanterne iz odpadnega materiala. Delavnica je namenjena kreativnosti in spodbujanju domišljije v smislu senzibilizacije otrok in mladih za aktivno sodelovanje v iskanju ekološke uporabne vrednosti v vsakdanjem življenju.
Delavnice bosta vodili Ana Jereb in Martina Urbas iz KUD Anarhiv.

Četrtek in petek, 2 in 3. 7., od 11.00 do 17.00
Senčno gledališče
Senčno gledališče ima vsaj dva tisoč let staro tradicijo, izvira iz Indije, od koder se je zelo zgodaj preselilo v Indonezijo, nato se je s trgovci širilo po svetu in marsikje so ga sprejeli za svojega. Poznali smo ga tudi na Balkanu. Televizija danes prevzela mesto, ki je nekoč pripadalo senčnim lutkam in le še redki zanesenjaki ohranjajo tradicijo senčnega gledališča pri življenju, po večini v turistične namene.
Delavnico bo vodil Andrej Fon iz KUD Mreža.

Četrtek, 2. 7., od 12.00 do 15.00
Tudi ti si metulj
Delavnica za spodbujanje razmišljanja izven konvencionalnih okvirjev na podlagi vzpostavljanj relacij med naravo in družbenimi, vsakdanjimi odnosi. Izdelali bomo viseče metulje.
Delavnice bosta vodili Ana Jereb in Martina Urbas iz KUD Anarhiv.

Petek, 3. 7., od 12.00 do 15.00
Multimaterialno=multukulturalno
Ob skupinskem izdelovanju mozaika iz različnih reciklažnih materialov se bomo učili solidarnosti, sodelovanja, spodbujanju različnosti, strpnosti in sožitja.
Delavnice bosta vodili Ana Jereb in Martina Urbas iz KUD Anarhiv.

Sobota, 4. 7., od 12.00 do 15.00
Katerega spola je tvoja lutka
Ob izdelovanju lutk se bomo pogovarjali in razkrivali raznovrstnosti in različnosti, ki nas obdajajo in tvorijo naš simbolni svet ter krepili nehierarhično vrednotenje.
Delavnice bosta vodili Ana Jereb in Martina Urbas iz KUD Anarhiv.

MLADINSKA SITOTISKARSKA DELAVNICA

Torek, 7. 7., in sreda, 8. 7., od 14.00 do 20.00
Sitotiskarska delavnica
Delavnice so namenjene mladim od 15. do 30. leta starosti.
V pravkar prenovljeni sitotiskarski delavnici MetaTisk bomo spoznali celoten postopek sitotiskarske tehnike. Tehnika je izredno uporabna, saj nam omogoča tiskanje na celo vrsto materialov, od tekstila (majice, našitki, torbe), preko cele vrste materialov (vžigalniki, obeski), do papirja (plakati, letaki). Oblikovali bomo svojo predlogo in jo na koncu natisnili. Delavnica ne zahteva predznanj in je namenjena vsem, ki jih zanima grafično oblikovanje in grafični postopki v tiskarstvu.
Delavnico bosta vodili Sabine Guelcher iz Nizozemske in Rakel Valenzuela iz Španije, ki sta udeleženki evropske prostovoljne službe v Art centeru Središče.

Delovanje Mladinskega centra Menza pri koritu podpirata: Urad RS za mladino in Urad MOL za mladino.
Dejavnosti KUD Anarhiv podpirajo: Urad RS za mladino, Urad za mladino MOL in Oddelek za predšolsko vzgojo MOL.

Informacije in prijave: mladamenza@gmail.com, 01 434 0345, 030 344 335 (Goran Medjugorac).

***

Poletne mladinske delavnice v sodelovanju z Info centrom Škuc

Ponedeljek, 29.6., od 18.00 do 20.00
Delavnica kreativne ekologije
Na delavnici bomo izdelovali lanterne iz odpadnega materiala. Delavnica je namenjena kreativnosti in spodbujanju domišljije v smislu senzibilizacije otrok in mladih za aktivno sodelovanje v iskanju ekološke uporabne vrednosti v vsakdanjem življenju.

Ponedeljek, 6.7., od 18.00 do 20.00
Multimaterialno=multukulturalno
Ob skupinskem izdelovanju mozaika iz različnih reciklažnih materialov se bomo učili solidarnosti, sodelovanja, spodbujanju različnosti, strpnosti in sožitja.

Torek, 7.7.,od 18.00 do 20.00
Multimaterialno=multukulturalno, drugič
Ob skupinskem izdelovanju mozaika iz različnih reciklažnih materialov se bomo učili solidarnosti, sodelovanja, spodbujanju različnosti, strpnosti in sožitja.

Ponedeljek, 22.7., od 18.00 do 20.00
Tudi ti si metulj - delavnica o različnosti
Delavnica za spodbujanje razmišljanja izven konvencionalnih okvirjev na podlagi vzpostavljanj relacij med naravo in družbenimi, vsakdanjimi odnosi. Izdelali bomo viseče metulje.

Torek, 23.7., od 18.00 do 20.00
Reciklažna delavnica izdelave cvetličnih lončkov
Izdelali bomo sobni cvetlični lonček in ga poslikali z zgodbicami o življenju narave in naši vlogi pri ohranjanju ravnovesja med človekom in naravo.

Delavnice se bodo odvijale v Knjižnem parku Škratove čitalnice, v primeru slabega vremena pa v MC Menza pri koritu. Delavnice bosta vodili Ana Jereb in Martina Urbas.

Dejavnost podpirata Urad RS za mladino in Urad za mladino MOL.

Škratova filmska mala šola - četrtič!

Vljudno vabljeni na četrto iz serije šestih predavanj, ki bodo potekala v okviru Škratove filmske male šole:

30.6.2009, ob 18. uri, v klubu SOT 24,5 (stavba Lovci), Metelkova mesto.


Barbara Drole: Psihoanaliza in umetnost/psihoanalitični pristopi k umetnosti in filmu


Škratova filmska mala šola je namenjena vsem, ki bi radi razširili znanje, predvsem pa izostrili svoj pogled na gibljive slike. Udeleženci boste lahko preko multimedijskih predavanj in delavnice pisanja o filmu poglabljali izkušnje in znanja, predvsem pa razvijali sebi lastne prakse ravnanja s filmom. Predavanja in delavnice bodo izvajali mladi že uveljavljeni predavatelji, ki so na tak ali drugačen način povezani s svetom filma in so se v njem s svojim delovanjem že izkazali.

V torek, 30.6.2009, se boste lahko družili z Barbaro Drole, ki vas bo na podlagi kratkega orisa treh registrov (Imaginarnega, Simbolnega, Realnega) seznanila z Lacanovim pojmovanjem subjekta, objekta, strukture in njenih pogojev. V nadaljevanju pa vam bo skozi primere iz zgodovine filma in slikarstva poskušala prikazati tudi njihovo uporabo.

Predavanje se bo pričelo ob 18.00 uri, v Klubu SOT 24,5 (Stavba Lovci, Metelkova mesto).

Škratova filmska mala šola je dejavnost Kulturno umetniškega društva Anarhiv. Udeležba na njej je brezplačna. Vsa predavanja se bodo zvrstila v Klubu SOT 24,5, ki nam ga je v ta namen prijazno posodilo YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa.

Več o vsem skupaj pa si lahko preberete na spletni strani: http://skratovfilm.blogspot.com/

Kontakt koordinatorke dejavnosti: ninacvar@gmail.com

Dejavnost sta finančno podprla Urad RS za mladino in Urad za mladino MOL.

četrtek, 25. junij 2009

Intervju z Radical Improvisation Duetom



V prihajajoči številki glasbene revije Muska bo moč prebrati intervju z Jako Bergerjem in Markom Karlovčcom, in sicer gre za dvojec, ki sestavlja Radical Improvisation Duet, enega redkih tovrstnih glasbenih projektov pri nas. Če ne prej, ju bo moč videti in slišati na letošnji Sajeti ob italijanskem improvizatorskem duetu Mimesys. Ker je bilo zaradi pomanjkanja prostora potrebno intervju skrajšati, lahko neuvrščena vprašanja in odgovore preberete tukaj...

Pisal sem že o ustanovitvi založbe EatThis Production in izdaji dveh ploščkov, v tem delu intervjuja pa sta več povedala o svojih stranskih projektih in vplivih...


Jaka, koliko je po tvojem mnenju možnosti, da bo založba EatThis Production docela zaživela in hkrati sledila zastavljenim smernicam?

Jah, založba bo naredila v najslabšem primeru toliko, kolikor bom ustvarjal jaz. Za popoln zagon pa so seveda potrebna sredstva, ki so v našem primeru res minimalna. Cilj je bil zagotoviti ugoden tisk CD ploščkov po sto do dvesto kosov in pomagati lokalnim ustvarjalcem priti do izdelka za zelo malo cekinov. Tu na tej točki bi rad poudaril, da je EatThis usmerjen v izdajo eksperimentalnih projektov, svobodne improvizacje, noisa in sorodnih zvrsti, ki v Sloveniji nimajo svojega prostora. Hkrati pa ne zapiram vrat nobenemu, ki si želi imeti v roki svoj CD. Ustvaril bom zbirko neodvisnih ustvarjalcev, kjer bo vsaka skupina ali posameznik sam poskrbel za svoj izdelek. EatThis kot založba ne vzame nič, ampak le pomaga do ugodnih tiskov ploščka in ovitka, ki so last ustvarjalca. Začeli smo s lastnimi izdajami in v prihodnje se bomo trudili ustvariti čimveč povezav s tujino in tujimi glasbeniki in najbolj pomembno, ohraniti »edge« ter ga pomikati globlje in globlje v neznano.


Na zalogi imata kar nekaj posnetkov. Sta jih morebiti pošiljala kakšni založbi ali je bila že v začetku ideja o izdajanju bolj samozadostno nastavljena?

Marko: Nisva še. Nameravava v prihodnosti, čeprav je tudi to riskantno, ker moraš v večini primerov ploščo še vedno plačat sam in po možnosti še ogromno časa čakaš. Samozaložba je pravzaprav edina opcija, da v nekem razumnem času dobiš ploščo in jo prodajaš na koncertih.

Jaka: Bilo je milijon idej o tem kako priti do CDja. Za izdajo pri večji založbi potrebuješ čas, živce in potrpljenje, na koncu pa še kar nekaj denarja, kajti če ne odkupiš nekaj CDjev te sploh ne izdajo. Odkup nekaj sto CDjev pa se obrne v tako številko, da midva na ta način kot sva izdala ti dve plošči, narediva štiri plošče. Seveda je za referenco in pozornost javnosti dobrodošla še kaka izdaja v tujini, vendar bo zaradi priročnosti in sredstev večina izdelkov izhajala pri EatThis.


Poleg očitnih referenc z Brötzmannom in Zornom na čelu, kje za muziciranje v duetu najdeta največ navdiha?

Marko: Vplivov je ogromno. Če izključimo neglasbene vplive, bi zgolj seznam verjetno še vedno obsegal deset strani. Med njimi so gotovo John Coltrane, John Zorn, Morton Feldman, Keiji Haino, Cheval De Frise, Mars Volta, At-the Drive-In, Anthony Braxton, Merzbow, L. Subramaniam, Ornette Coleman, Godspeed You! Black Emperor, Silver Mt. Zion, Iannis Xenakis, Milford Graves, Derek Bailey itd. Zelo uživam tudi v preučevanju posameznih glasbenikov, branju intervjujev in knjig. Predvsem me zanima, kako sami govorijo o svojem početju, s kakšnimi glasbenimi in ostalimi problemi se soočajo. Nekaj najbolj fascinantnega je spoznavati slog in osebno govorico nekega umetnika ali umetnice, ugotoviti kako pristopa k materialom, ki jih uporablja. To mi daje zagon in motivacijo. Ponosen sem na svojo zbirko vplivov, nihče ne obstaja in ustvarja v vakuumu, zato vedno rad omenim umetnike ali umetnice, ki jih imam rad.

Jaka: Jaz brskam po tišini. Res! Brez tišine si samo kopija, pa še s tišino se včasih težko prebiješ do tega, kar si. Drugače obožujem Milford Gravesa, Sun Raja, Art Ensemble of Chicago, Mikea Pattona, Williama Parkerja,Vinka Globokarja, Sussie Ibarra, Cooper Moore, Merzbow, 2227, Hella, glasbo hipijev in fusion v sedemdesetih, brutalno težak zvok metala, velike pihalne zasedbe v duhu svobodne improvizacije, garažni zvok, subtilne frekvence, mikro zvok, …… okolje.


Marko, je kakršnakoli oživitev tvojega projekta Sinai zdaj, ko je John Zorn pri nas nadvse aktualen, še mogoča?

Dvomim. Če bi se pojavila kakršnakoli možnost nastopa ali sodelovanja povezanega z njim, bi prav gotovo rajši sestavil kaj z Jako in s katerim izmed aktualnih projektov. Si pa želim še kdaj igrati Zornovo glasbo.


Kako si sploh začel s študiranjem njegove glasbe?

Pred nekaj leti me je začela zelo zanimati njegova glasba. Vanjo sem se vrgel kot ljubitelj. Ko sem začel s projektom Sinai, sem se prek poslušanja in zapisovanja skladb projekta Masada seznanil z nekaterimi aspekti njegovega dela in poetike. Me pa zanima njegovo delo tudi v širšem umetniškem kontekstu. Za hec lahko dodam, da mi je dejansko všeč vsa njegova glasba(smeh).


Bi se z oceno, da je Zorn odličen skladatelj in malo manj odličen saksofonist, strinjal?

Osebno se ne bi strinjal. Mislim, da je odličen skladatelj in odličen saksofonist, eden izmed dejanskih inovatorjev. Na saksofonu je razvil lastno, prepoznavno govorico. Poleg očitnih vplivov je vpeljal kopico tehnik in pristopov, ki so povsem originalni. Kot v njegovih kompozicijah, je tudi v njegovem igranju prisotna zelo specifična koncepcija časa in fraziranja. Morda to nekaterim ni všeč. Dosti ljudi njegovega igranja ne jemlje resno. Sicer pa so kriteriji takih sodb dostikrat čudni.


Jaka, sodeluješ tudi s kolektivom Strojmachine, ki predstavlja nekakšno evolucijo The Stroj. Bi nam morda zaupal, kako je do tega projekta prišlo?

V zasedbo Strojmachine sem prišel pred dvema letoma. Na koncertu Petra Erskina v Celju sem spoznal Janeza in Bojana(Janez Levec in Bojan Krhlanko; op. a.), ki sta me povabila na vajo. Od prvega trenutka sem bil »hooked« in tako sem ostal v »drumdreamlandu«(smeh). Ekipa, ki se je odločila peljati zgodbo naprej z imenom Strojmachine, je hotela ohraniti prvotni koncept stroja z ustvarjanjem lastnih inštrumentov, odkrivanjem novih zvokov in dela v duhu plemena, kjer je pomemben vsak posameznik. Jaz osebno sem našel izziv v popolnoma drugačnem pristopu do tolkal in ustvarjanja glasbe na veliki konstrukciji. Največji dosežek v novi zasedbi sta inštrumenta orgle in bas-harfa, ki sta glavni razlog za novi zvok Strojmachine. V primerjavi s staro zasedbo, kjer je bil prisoten predvsem ritem in ambient, se tu pojavita melodija in bas linija, ki sta pomemben faktor in prvi korak v evoluciji nove zasedbe. Jorge(Jurij Šuhel; op. a.), ata ekipe pravi, da smo v zadnjih dveh letih uresničili veliko idej, ki prejšnja leta niso imele možnosti za realizacijo. V tem trenutku ustvarjamo novo glasbo in raziskujemo skrajne meje in potenciale novih inštrumentov in mislim, da bi bilo Vinku Globokarju pri nas zelo všeč(smeh).


Poleg tega spisek zasedb, v katerih igraš, ni ravno kratek…

Svoje projekte sem nekako združil pod imenom BRGS Time, sodeloval sem s Samom Šalamonom, Achillejem Succijem, Aya Shimuro, N'tokom, Wilbertom DeeJoodejem, Akademskim pevskim zborom Maribor, posnel radijsko igro Sence in Sinkope, ustvarjam z novomeško svojeglavo fusion zasedbo Od franclna možgani,… V zadnjem času največ časa posvečam duetu z Markom in hibridnim sodelovanjem dueta, plemenu Strojmachine, noise triu z N'tokom Duhovi časa, ter snemanju večine naših nastopov in ostalih, ki si to želijo. V letošnjem letu sem vesel sodelovanj, ki naju še čakajo(Mimesys in drugi) in zagona založbe EatThis Production.


Se morda poleg Mimesys na letošnji Sajeti, obeta še kakšno tovrstno sodelovanje s tujimi glasbeniki?

Marko: Želimo si sodelovati še z marsikom, vendar zaenkrat še ni nič planiranega.

Jaka: Imava veliko želja in idej, v telefonskem imeniku tudi kar nekaj imen, vendar se v večjo organizacijo še nisva podala. Jaz osebno ne zaradi tega, ker sem se v zadnjem letu posvetil založbi. Definitivno se bo zgodilo, vendar bosta čas in okoliščine povedala kaj, kdaj in s kom se bo zgodilo. Poslušam moment……


sreda, 24. junij 2009

Novi prispevek gostujočega peresa: Podoba - glasba četrtič!

Vljudno vabljeni k branju novega prispevka Matica Majcna, v katerem se Matic ukvarja s t.i. "Droste efektom". Le-tega pisec predstavi skozi dela M.C.Escherja obenem pa dano teorijo vizualizira še s pomočjo ostalih vizualnih primerov. Prispevek je na voljo tukaj.

torek, 23. junij 2009

Večerno filmsko pohajkovanje z Jeanom-Lucom Nancyjem na RŠ

Vljudno vabljeni, da ob polnoči priklopite na ferkvence Radia Študent in prisluhnite daljši oddaji o nedavno izdani Nancyjevi monografiji z naslovom Evidenca filma: Abbas Kiarostami. V njej bomo osvetlili nekatere bistvene poteze enega ključnih teoretskih filmskih tekstov zadnje dekade, ki mu bo piko na i dodal pogovor z Andrejem Šprahom, filmskim teoretikom in pisateljem. Link do oddaje pa tukaj.

sobota, 20. junij 2009

Spletno poljubljanje Annie Abrahams

Virtualna baza Intima v sodelovanju z Galerijo Škuc danes in jutri predstavlja spletni projekt "Poljub" nizozemske umetnice Annie Abrahams. Gre za intermedijsko umetnico, ki velja za eno izmed pionirk spletne umetnosti in je specializirana za medmrežne performanse, v katerih z uporabo sodobnih komunikacijskih tehnologij raziskuje čustvena in intimna razmerja, često skozi prizmo osamljenosti, strahu in politike.

Abrahamsova, ki razstavlja širom sveta, se je tokrat podpisala pod spletni performans "Poljub", pri čemer gre za performans dveh akterjev, Martine Ruhsam z Dunaja in Vlada G. Repnika iz Ljubljane. Slednja se srečata v medmrežnem prostoru neposredne
video-konference, v živo na internetu. Vsak v svojem intimnem prostoru izpostavita svojo intimo skozi enourni navidezni poljub, ki ga gledalci lahko spremljamo v javnem prostoru. Podoba poljuba sestavljata dva ločena okvirja dveh spletnih kamer, pri čemer poljub nastane na skrajnem robu neposredno prenešene video slike. "Poljub" je torej konstrukcija podobe poljuba, intimnega stika, do katerega pride v virtualnem prostoru oziroma je svojevrstna realizacija nemogočega, ki gledalcu povzroča nelagodje ob vstopu/vdoru v neobstoječi intimni prostor akterjev. Več pa tukaj.


Naj povemo še to, da bomo v Ljubljani priča dvema prostorskima različicama projekta:


1. Urbano-gverilska izvedba
Neposredni prenos v živo: Mestno središče Ljubljane / Stara Ljubljana
Sobota, 20. junija 2009, s pričetkom ob 21:30
trajanje: 60 minut


2. Galerijska izvedba

Neposredni prenos v živo: Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
Nedelja, 21. junija 2009 s pričetkom ob 21:30
trajanje: 60 minut
(Izvedba v sodelovanju z Galerijo Škuc)


Produkcija: Virtualna baza Intima - zavod za sodobne umetnosti

Spletni protokoli: TokBox

Predstavitev nove, dvojne številke revije za sodobno družbenopolitično polemiko AGREGAT

Društvo Agregat vas vljudno vabi na predstavitev dvojne (13/14) številke revije za sodobno družbenopolitično polemiko Agregat, ki bo v ponedeljek, 22. junija 2009, ob 18. uri, v prostorih Info centra ŠKUC, na Starem trgu 21, v Ljubljani.

Predstavljeni bosta tematiki Politika prostora in Rob(p) umetnosti ter nekaj izbranih člankov naših avtorjev.

Veselimo se vašega obiska!

Uredništvo Agregat

ponedeljek, 15. junij 2009

Škratova filmska mala šola - tretjič

Vljudno vabljeni na tretje iz serije šestih predavanj, ki bodo potekala v okviru Škratove filmske male šole:


16.6.2009, ob 18. uri, v klubu SOT 24,5 (stavba Lovci), Metelkova mesto.

Rok Govednik: Misel in virtu(re)alno: David Lynch


Škratova filmska mala šola je namenjena vsem, ki bi radi razširili znanje, predvsem pa izostrili svoj pogled na gibljive slike. Udeleženci boste lahko preko multimedijskih predavanj in delavnice pisanja o filmu poglabljali izkušnje in znanja, predvsem pa razvijali sebi lastne prakse ravnanja s filmom. Predavanja in delavnice bodo izvajali mladi že uveljavljeni predavatelji, ki so na tak ali drugačen način povezani s svetom filma in so se v njem s svojim delovanjem že izkazali.


V torek, 16.6.2009, se boste lahko družili z Rokom Govednikom, ki vam bo na podlagi večne filmske zagate o mogočem/nemogočem preseganju realnosti v filmu, v multimedijskem predavanju pomagal odpreti horizont misli. S pomočjo taksonomije Gillesa Deleuza bo tako Rok poskušal pojasniti tok Lynchevega čopiča, ki v filmu »slika« presežke Realnega.


Predavanje se bo pričelo ob
18.00 uri, v Klubu SOT 24,5 (Stavba Lovci, Metelkova mesto).



Škratova filmska mala šola je dejavnost
Kulturno umetniškega društva Anarhiv. Udeležba na njej je brezplačna. Vsa predavanja se bodo zvrstila v Klubu SOT 24,5, ki nam ga je v ta namen prijazno posodil YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa.



Več o vsem skupaj pa si lahko preberete na spletni strani:
http://skratovfilm.blogspot.com/



Kontakt koordinatorke dejavnosti:
ninacvar@gmail.com



Dejavnost sta finančno podprla Urad RS za mladino in Urad za mladino MOL.

sobota, 13. junij 2009

Vnovič širitev

Pred kratkim smo v Fimutheju pozdravili teoretično naravnani izrezek, tokrat pa prihaja filmsko izrezan kos torte v režiji Luke Rejca. S Pobijalci lezbičnih vampirk!

Vabljeni k branju!
http://fimoovee.blogspot.com


petek, 12. junij 2009

Študij filma v Berlinu?

Če vas zanima študij filma, vas pot prav lahko zanese v Berlin, kjer se vam ponuja triletno izobraževanje v prvi samoorganizirani evropski filmski šoli.


Za 50 evrov na mesec se boste tako lahko v dobrih treh letih naučili, kako se naredi snemalno knijgo, vihti kamero, režira in tako dalje. Za več informacij pa klikni tukaj in tukaj.

sreda, 10. junij 2009

We want you - poziv kritiškim peresom!

V poplavi takšnih in drugačnih spletnih priložnosti za vse, ki jih sla po transportu miselnih akrobacij na računalniški ekran v času prihajajočih poletnih kumaric še ni zapustila, na spletišču Fimuthe objavljamo dva razpisa. Prvi apelira na vse nadebudne kritiške ustvarjalce. Revija Frieze namreč razpisuje natečaj za kritiško nagrado. V njem lahko sodelujete vsi tisti, ki štejete več kot osemnajst pomladi, in ste do sedaj objavili do največ tri kritike v pisnih medijih. Spletne objave ne štejejo. Kritiko nedavne umetniške razstave, z dolžino 700 angleških besed, pošljete na writersprize@frieze.com, do 26.6.2009. Nagrajenec bo poleg oktobrske objave v pričujoči reviji dobil tudi 2000 britanskih funtov. Več informacij pa tukaj.


Na naša ušesa pa je prišla še ena informacija. Izvedeli smo, da se vzpostavlja zanimiva študentska pobuda novega spletnega časopisa na področju bivše Jugoslavije, Filoslav. Časopis, ki se bo osredotočal na kritično refleksijo omenjenega kulturnega prostora, tako poziva k prispevkom z različnih področij: od filmskih, glasbenih in leposlovnih recenzij, do kolumen, intervjujejev, znanstvenih in poljubno znanstvenih člankov in umetniških avtorskih izdelkov. Rok oddaje člankov je 15.8.2009. Pošljete pa jih na filoslav@gmail.com
.

Dvojni užitek dvakrat

Danes in jutri se bo v okviru serialke Defonija v klubu Gromka zgodil koncert brutalnega dvojca Frode Gjerstad in Paal Nilssen-Love. Gre za norveški duet, ki kakšne posebne predstavitve ne potrebuje, saj je vsak od njiju v svetu glasbe do sedaj že zasedel izrazito prepoznavno mesto. Paal Nilssen-Lovea se je celo prijel sloves trenutno osrednjega bobnarja v polju jazza in improviziranih muzik, Frode Gjerstad pa s svojo karizmo ter z zaledjem močne skandinavske scene temu odločno sledi. Glasbenika sta bojda odlično razpoložena in tako si iskreno lahko obetamo poslastico letošnje izven-festivalske jazzovske koncertne sezone, če ne celo nasploh.

Torej tako v sredo, kot v četrtek, bo za nabriti dvojec potrebno odšteti zgolj 6€, izgovori so bržkone povsem odveč. Za pokušino si oglejte še spodnji video...

torek, 09. junij 2009

50. Jazz festival Ljubljana


Danes ob 11ih dopoldne se je zgodila tiskovna konferenca jubilejnega, že petdesetega Jazz festivala Ljubljana. Obilo informacij lahko slišite spodaj v ne najbolj kvalitetnem, a dovolj zgovornem posnetku monologa Bogdana Benigarja, programskega direktorja festivala, grandiozno zastavljeni program pa se bržkone hvali sam od sebe.

Festival bo potekal od 29. junija do 5. julija, na prizoriščih od Križank in Cankarjevega doma do letnega odra Gale hale pa se bo zvrstilo obilo glasbenikov, ki so v preteklosti krojili zgodbo jazz, med njih pa je organizatorjem uspelo vriniti tudi nekaj perspektivnih mladcev. Program je izrazito zgoščen, v celoti ga najdete TUKAJ, izpostaviti pa nedvomno velja že prvi večer(ponedeljek) z razstavo Hana Benninka in kasneje njegov koncert v Klubu Cankarjevega doma z Guusom Janssenom. Krivično bi bilo seveda izpostavljati določene dogodke, a subjektivna ocena se nagiba še k drugemu večeru, obarvanem s chicaškimi glasbeniki Roscojem Mitchellom(ex Art Ensemble of Chicago) in Vandermarkovim Powerhouse Sound.

Sredo bo otvoril orkester Viva-La-Black z Louisom Moholo-Moholom in zakoncema Tippett, četrtek pa bo že z uvodnim koncertom buril domišljijo, saj bodo v Klubu nastopili poljsko-madžarski free-jazzerji Ensemble 56. Posebno omembo si seveda zaslužijo zastopstva treh evropskih založb, ki bodo vzpodbudile tudi okrogle mize, in sicer gre za založbe Not Two iz Poljske, Clean Feed iz Portugalske in Jazzland Recordings iz Norveške.

Poleg petka torej ostane še osrednji, zaključni dan festivala, ki se bo začel že ob enih popoldne z Zlatkom Kaučičem in Evanom Parkerje, nadaljeval z orkestrom Satoka Fujija ob šestih, razbohotil z Johnom Zornom in gosti ob osmih ter dokončno zaključil s francoskimi Push Up ob vstopu v naslednji dan. Sklop bo sicer obeležil še poseben koncert v oktobru, ko se lahko nadejamo nastopa Chicka Corea/Lenny White/Stanley Clarke Tria in kot češnje na torti Marc Ribot's Ceramic Doga, a temu se bomo bolj podrobno posvetili ob kakšni drugi priložnosti.

Na tem mestu bi izpostavil samo še eno redkih kritik, ki leti neposredno na organizatorje in katera ob tako ambiciozno zastavljenem projektu ne more ostati spregledana. Ogromno materiala, ki je na voljo v reklamne namene dopolnjuje tudi odlično zastavljena knjižica, v kateri poleg programa najdemo tudi pregled zgodovine Jazz festivala Ljubljana, stane pa 1€. In ravno ob omembi cene in dejstva, da so zapisani teksti izpod peres priznanih slovenskih avtorjev tudi izredne umetniške vrednosti, nam pogled nehote uide na spletno stran festivala, ki je že drugo leto skoraj povsem identična, takorekoč je spremenjena le barva. Že lani je festival oblikovno izpadel precej ceneno, zato bi si ob okrogli obletnici prav gotovo zaslužil prenovo. Na koncu sicer šteje glasba, a danes si tako velik festival takšnega spodrsljaja vsekakor ne sme privoščiti.





nedelja, 07. junij 2009

Ear Zoom in Keith Rowe


Te dni v Ljubljani poteka eden najbolj drznih glasbenih festivalov pri nas - Ear Zoom. Gre za prijetno razpotegnjen zvočni dogodek, ki črpa predvsem iz polja napredne glasbene tehnologije in raziskovanja zvočnih umetnosti. S svojimi koncerti, predavanji in delavnicami nudi eno redkih priložnostih, da se v podalpju podrobneje seznanimo s prevladujočimi smernicami sodobnega zvočnega eksperimentiranja. Med 25. majem in 19. junijem so se in se še bodo tako razvrstili nastopi in delavnice številnih eminentnih imen, med katerimi morda najbolj izstopa ravno jutrišnji nastop legendarnega kitarista Keitha Rowea, sicer enega ustanovnih članov britanskega kolektiva AMM. Predavanjem slednjega ste lahko že prisluhnili v soboto in danes, zaključek razstiranja skrivnosti z grafične kompozicije Corneliusa Cardewa, imenovane Treatise, pa bo zaokrožil z jutrišnjim koncertom, ki se bo zgodil v galeriji Kapelica ob osmi uri zvečer.


četrtek, 04. junij 2009

Knjižne novosti na področju filma

Zadnjih nekaj tednov je bilo na področju slovenskega filmskega založništva zelo živahno. Izšlo je namreč kar nekaj knjižnih naslovov, vsekakor vrednih listanja, branja in poglobljenega študija.


Pred dobrima dvema tednoma je tako izšla nova številka revije Kino!, že sedma po vrsti, pri čemer se vsekakor nadejamo nadaljevanja serije izvrstnih zapisov s širokega polja filmske teorije oziroma filmskih študij. V okviru prav tega istega društva, torej Društva za širjenje filmske kulture KINO!, pa je luč slovenskega kulturnega prostora ugledal tudi izjemen zapis sodobnega francoskega misleca, Jeana-Luca Nancya, Evidenca filma: Abbas Kiarostami.

Nedvomno gre za veliko pridobitev domače miselne grude, saj smo priča monografiji, ki na dobrih štiridesetih straneh, z nenavadno večpartitno strukturo, ponudi radikalno svež pogled na nekatere temeljne teme filmske misli. Z inovativnim subvertiranjem klasičnih konceptov pričujočega teoretskega polja - pogleda, realnega, podobe, filma in zlasti reprezentacije - seveda v živahno vzporednem miselnem dialogu s Kiarostamijevimi filmi, Nancy uspe ponuditi pravi miselni preboj na danem področju. Z evidentno senzibilnostjo, ki v središče postavlja osrednji koncept monografije, t.i. evidenco, Nancy tako razgrne (samo)obnovitvene pretenzije kinematografije, ob tem pa skromno ponudi še redefinicijo razmerja, ki ga na pragu 21. stoletja film vzpostavlja z umetnostjo in svetom.

S subtilnimi teoretskimi reminiscencami, pri čemer se na bralnem pladnju eksplicitnejše ponudita predvsem Rene Descartes in Edmund Husserl, ta francoski filozof, znan po posebni korespondenci s Claire Denis, oblikuje že omenjeno evidenco - koncept, ki nas "zadane in s tem svojim sunkom odpre možnost za smisel" (Nancy 2009: 24). Prav na tej točki, torej v aktivnem stiku s svetom, pa je moč detektirati osrednjo karakteristiko Nancyeve miselne artikulacije, ki jo opredeljuje prvovrstna troedina struktura, konstituirana s strani filma-človeka-sveta (Glej v Šprah 2009: 62).

S slogom, ki zavoljo poetičnosti aludira na monumentalno delo Rolanda Barthesa, Camera lucida - Zapiski o fotografiji, in z uporabo kreativnih prijemov na sledi opusa omenjenega velikega iranskega cineasta, Nancyeva monografija ponuja izvrstno branje, ki ne izpričuje zgolj vere v film, temveč tudi vero v življenje samo. Ali kot je še lepše povedal Nancy sam v svojem imperativu: "Življenje, ki si snema svoj film".

Ob rednih, vedno svežih tujih naslovih z danega področja, ki jih je moč najti v knjigarni Azil na Novem trgu 2, pa je včeraj v Kinoteki založba UMco, širši javnosti je bržkone poznana po karticah Feliks in brezplačnih revijah Bukla in Premiera, predstavila še tri nove knjige: Gledalec/bralec, Razumeti film in Kako narediti film z digitalno tehnologijo. Ob tem pa je potrebno dodati še to, da je založba na tem področju izdala že več kot šestdeset knjig in kot taka nedvomno igra pomembno založniško vlogo na danem področju.

Zaključimo lahko, da omenjene knjižne novosti in indici o prenovljeni reviji Ekran dobesedno držijo stanje filmskih študij nad gladino pišmeuhovskega odnosa do filma, ki vlada v naših krajih, pri čemer se teze o ugajanju tovrstnega stanja famoznim Gospodarjem (namenoma raba množinskega samostalnika) ponujajo kar same od sebe. A to je že povsem druga zgodba, ki bržčas kliče po nadaljevanju - vendar o srhljivki kdaj drugič. Danes smo se raje prepuščali epsko-poetičnim zgodbam, Kurosawa and company se v današnjih časih še vedno zelo radi priležejo.

Viri:

Nancy, J.-L. (2009): Evidenca filma: Abbas Kiarostami. Društvo za oživljanje filmske kulture! in Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta. Ljubljana.

Šprah, A. (2009): Jean-Luc Nancy/Abbas Kiarostami: soočenje v prehajanju. V Evidenca filma: Abbas Kiarostami. Društvo za oživljanje filmske kulture! in Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta. Ljubljana.

ponedeljek, 01. junij 2009

Zgoščena (z)godba Evana Parkerja

Razlog za seznanjanje z najpomembnejšimi Parkerjevimi prispevki k evropskemu odvodu free-jazza najdemo predvsem v njegovi letošnji prisotnosti na obeh največjih jazzovskih festivalih pri nas. Na 14. Ediciji Jazza Cerkno smo ga namreč lahko občudovali v družbi Alexandra von Schlippenbacha in Paula Lovensa, na jubilejnem Jazz festivalu v Ljubljani pa nam bo godel v duetu z Zlatkom Kaučičem.

Ujeti bistvo Parkerjeve improvizatorske estetike skozi okoli 300 naslovov, kolikor jih vsebuje tudi njegovo ime, bi bilo v dveh odstavkih skrajno pretenciozno, a poskusimo lahko vendarle. Rodil se je 5. aprila 1944 v angleškem Bristolu, kjer je z družino živel do svojega devetega leta. Zatem se je preselil v bližino Londona, natančneje ob letališče Heathrow in pri štirinajstih začel z urami saksofona. K temu ga je vzpodbudil leto starejši vrstnik, ki mu je zadevo precej poenostavil rekoč, naj enostavno kupi saksofon in si najde učitelja. Pri tem je imel Parker izjemno srečo, saj je v svojem prvem mentorju našel tudi preizpraševalca takratnega družbenega stanja. Tako se je poleg glasbenih osnov že v najstniških letih nalezel tudi kritičnega mišljenja, nadalje pa ni bil izpostavljen zgolj neki jazzovski estetiki kot taki, temveč ga je mentor vpeljal predvsem v koncipiranje glasbenega stanja širše.

Prvi resni odraz omenjene percepcije je prišel kmalu po vstopu na univerzo, ko se je preko prijateljev znašel v vlogi ustvarjalca glasbe za film, bazirajoč na delu zgodbe slavnega Fahrenheita 451. Parker je projekt vzel nadvse resno in se trudil izluščiti nekakšno glasbo prihodnosti in še danes ne ve točno, zakaj se mu je takrat zdelo, da bi ta glasba morala biti zimprovizirana. Končni rezlutat je nato videl in slišal tudi John Stevens, ostalo pa je bržkone zgodovina.

Nastala je zasedba Spontaneous Music Ensemble, z naslova katere pridejo tudi predvidoma prvi obče znani posnetki Parkerjevega saksofona. V letih 1966 in 1967 nastaneta plošči Challenge in Withdraval, kjer godejo vsi od Kennyja Wheelerja, Paula Rutherforda pa do Dereka Baileyja in Trevorja Wattsa. Na teh posnetkih se dobro čutijo takratni vplivi, ki jih je Parker vsrkaval vase. Med njimi imata največjo vlogo John Coltrane in Paul Desmond, pečat na njegovem igranju pa je nedvomno pustil tudi Ornette Coleman.

Spontaneous Music Ensemble lahko sicer razdelimo na dva dela. Prvega smo že omenili s Challenge in Withdrawal, čemur je leta 1967 sledila tudi plošča Summer, drugi pa pride po Parkerjevem seznanjenju s Petrom Brötzmannom istega leta. Utelesil se je pod producentskimi prsti Eddieja Kramerja, najbrž bolj znanega po delu z Jimijem Hendrixom ter s ploščo Karyobin, ki je takrat predstavila nekakšen otoški dream team. Ob Wheelerju, Stevensu, Baileyju in torej Parkerju, je bas odigral Dave Holland, album pa je bil ob Brötzmanovem gigantskem Machine Gun verjetno vrh takratnega ekstremizma v Evropi.





Konec šestdesetih se je ob konsolidaciji evropske improvizirane glasbe dogajalo marsikaj. Parker je v tem času sodeloval tako rekoč z vsemi najvidnejšimi imeni, ki so sceno postavili pokonci. Od Brötzmanna je bil le korak oddaljen do Mische Mengelberga, Hana Benninka in njunega Instant Composers Pool Orchestra, pa do Tonyja Oxleyja ter ustanovitve Music Improvisation Company in kasneje velikega Brotherhood of Breath z južnoafriško diasporo. Vmes je s Tonyjem in Derekom pokonci postavil tudi založbo Incus, katere prvi posnetki treh direktorjev so za vedno izgubljeni, prva izdaja pa je tako postala Topography of the Lungs. Gre za ploščo tria Parker/Bailey/Bennink, ki je vsaj po mojem osebnem mnenju ena najbolj reprezentativnih znanilk kasnejšega razvoja svobodnih muzik. Sicer je moč dokaj podobno zvočno sliko slišati tudi že na nekateri prejšnjih izdajah, a usklajenost vseh treh glasbenikov na njihovem ustvarjalnem vrhuncu je bržkone neponovljiva.



V sedemdesetih se je formirala ena najdlje trajajočih zasedb z nespremenljivim jedrom v dotičnih godbah. Začelo se je s tem, da je Parker v Globe Unity zamenjal Michela Pilza, nato pa je sodelovanje preraslo v Schlippenbach trio, v katerega smo letos lahko pri nas že videli. Trio je sicer s priložnostnimi gosti često prerasel v kvartet, a v tako zgoščenem prostoru med klavirjem, saksofonom in bobni, so se le redki uspeli preriniti na plano. Eden takih je bil dosti kasneje nedvomno nekdanji Coltraneov basist Reggie Workman, še prej pa Peter Kowald ter Alan Silva. Prva plošča tria, Pakistani Pomade, sega v leto 1972 in s svojo bogato zvočno in ritmično dinamiko smelo udejstvuje prej povedano.



Poleg Schlippenbach Tria je najdlje delujoče glasbeno prijateljstvo Parker čutil do bobnarja Paula Lyttona. S slednjim se je seznanil že v začetnem obdobju Spontaneous Music Ensemble-a, skupaj pa sta začela igrati leta 1969. Preden sta dejansko stopila na odre, sta vadila celo leto skoraj vsak teden, do izdaje plošče pa sta nato minili še dve leti. V prvi polovici sedemdesetih sta jih nato nanizala še nekaj, krasila pa ju je raba eksperimentalnih pripomočkov in doma narejenih glasbil. Od teh nedvomno izstopa pihalo, ki ga je napravil Lytton in ga poimenoval Lyttonphone. Do leta 1980, ko se jima je permanentno pridružil še basist Barry Guy, sta vse pripomočke ovrgla in se vrnila k osnovam, s katerimi so nato predvsem v devetdesetih doživeli popoln razcvet. A na začetku sta bila vseeno le Parker in Lytton, po besedah prvega pa zato, ker ob intenzivnem soliranju saksofona slednjemu lahko sledi edino bobnar. Z Barryjem je sicer Parker leta 1972 igral v London Jazz Composers Orchestra, katerim se je znova pridružil proti koncu osemdesetih.

V sedemdesetih je izšla tudi serija ploškov Music Improvisation Company, s skrajšanim imenom Company, in sicer jih je izšlo celih sedem. Šlo je sicer za Baileyjev projekt, kjer so se ob Parkerju in Baileyju razvrstili številni prominentni glasbeniki iz Amerike, med katerimi izstopajo Anthony Braxton, Steve Lacy in Wadada Leo Smith, ki je bil takrat zgolj Leo Smith.

Pestro ustvarjalno desetletje na Otoku mnogi imenujejo zlata doba evropske improvizacijske glasbe ali evropskega free-jazza. Zasluge za to lahko med drugimi mirno pripišemo tudi Evanu Parkerju, čigar diskografski del CV-ja je takrat dobil prvi večji zalet.

Posebno pozornost v Parkerjevi zgodbi nedvomno zasluži Derek Bailey. Slednji je eden prvih idiomatsko neobremenjenih kitaristov, skupaj pa sta muzicirala tako rekoč od samega Parkerjevega začetka. Po nekaj vajah v duetu pred formiranjem Music Improvisation Company, sta zgolj sama šele leta 1975 izdala ploščo, nato pa jih je skozi osemdeseta sledilo še nekaj. Dva bolj zanimivih njunih albumov sta nedvomno The London Concert in Arch Duo, kot bolj sodoben antipod tem dvem izdelkom pa lahko postavimo ploščo Darg Rags, in sicer gre za Parkerjeveo sodelovanje s še enim improvizatorjem na kitari ter ustanoviteljem AMM, Keithom Roweom. Slednji bo sicer v okviru festivala zvočnih umetnosti Ear Zoom 8. Junija nastopil v galeriji Kapelica.



Skozi postavljanje vedno novih aspektov in idiomov ali prelamljanje že obstoječih je Parker najbolje izpričeval na svojih solo ploščah. Med njimi glasbeni mesečnik Wire izpostavlja Saxophone Solos iz leta 1975, Monoceros iz leta 1978, The Snake Decides iz leta 1986 in prvo zgolj tenorsko ploščo Chicago Solo iz leta 1995. Na njih Parker raziskuje predvsem tonalne zmožnosti, ki si jih sam ne more zamisliti. To pomeni, da med kontroliranim igranjem spremlja drobne nekontrolirane delce in se skuša opreti na njih. S tem tudi odgovarja na kritike, ki mu nenehno pripisujejo premočrtno barvo zvoka, saj so po njegovem vsi nekontrolirani elementi v glasbi vselej drugačni. Zanimivo pa je tudi, da se je Parker nadvse veselil prihoda kompaktnih ploščkov, saj nikoli ni maral nam tako nostalgičnega pokljanja vinilov. Kot pravi v enem od intervjujev, ima raje nekaj distorziranih informacij, ki jih tam želi imeti, kot pa kup neželenega škripanja, v katerem tišina ni mogoča. Takrat je šla stvar celo tako daleč, da je Alexander von Schlippenbach bojda izjavil, da je z glasbo iz cedejev nekaj močno narobe, ker naj bi zvenela boljše kot dejanska glasba sama.

Od začetka devetdesetih pa do danes, ko je z različnimi formacijami in tudi kot gost izdajal vsaj pet naslovov letno, se je njegov status enega najpomembnejših inovatorjev v evropskem odvodu free-jazza dokončno izrisal. Še naprej je snemal v družbi starih znancev, k njim dodal nekaj legend, kot so Eddie Prevost, John Tilbury, Herb Robertson in nenazadnje Joëlle Léandre, svežino pa mu je uspelo ohranjati z najrazličnejšimi mlajšimi glasbeniki, kot so denimo John Edwards, Paal Nilssen-Love in Ingebrigt Haker Flaten. Ustanovil je The Evan Parker Electro-Acoustic Ensemble, se podal na izlete z bolj sredinsko orientiranimi Spring Heel Jack in celo z Jah Wobble, letos pa smo ga, kot že rečeno, videli in slišali na Jazzu Cerkno. Če ste ga tam v reminiscentnem vzdušju zamudili pa bo 4. julija v družbi Zlatka Kaučiča že ob enih popoldne otvoril zadnji dan 50. Jazz festivala Ljubljana. Sicer mu sapa v zadnjem času pojenja, koncerti niso več obeleženi z njegovim neskončno dolgim ter izpopolnjenim krožnim dihanjem, a prezenca na odru ostane.





Tekst je bil prvotno vključen v DJ Grafite o Evanu Parkerju na Radiu Študent, ki jih lahko poslušate TUKAJ.


Nina Cvar in Tit Podobnik FIMUTHE: Film, Music and Theory