Med Malijem in Slonokoščeno obalo

Po uvodnih dveh koncertih v Klubu Cankrajevega doma, se je 22.5.2008 Druga godba z nastopoma Vieux Farka Toure-ja in Tiken Jah Fakoly-ja preselila v Križanke.

Druga godba je v svoji štiriindvajsetletni zgodovini gostila že prenekatero znano ime iz sveta tako imenovane »drugačne glasbe«. Na mednarodnem festivalu, ki, z izjemo let 1994 in 2002, ko se je program razširil tudi na Bled in Maribor, poteka v Ljubljani, so od leta 1985 med drugim nastopili tudi Benjamin Zephaniah, Les Negresses Vertes, The Roots, Marc Ribot, Mad Professor, Yussou N'Dour ,Salif Keita ter nenazadnje Demolition Group, Zlatko Kaučič, Fake Orchestra, Katalena idr. Da je raznovrstnost gonilna sila programa, pričajo imena sama zase, letošnja izdaja pa s podporo francoskega inštituta Charles Nodier in ob sodelovanju s Festivalom pomladi obljublja še kakšen »drugačen« izlet več. 22.5. smo bili tako z Vieux Farka Toure-jem in Tiken Jah Fakoly-jem po zagotovilih organizatorja priča spajanju puščavskega blues-rocka in reggae-ja.

Sin pred dvema letoma preminulega Ali Farka Toure-ja, je kljub odločnemu nasprotovanju očeta dosledno nasledil njegovo zapuščino. Po mladostniškem navdušenju nad tolkali, se je skozi šolanje na državnem inštitutu za umetnost v glavnem mestu Malija, Bamaku, Vieux spoprijateljil s kitaro, ki je tako postala nekakšen zaščitni znak družine. Obvladovanje inštrumenta ga je nato pripeljalo v spremljajočo zasedbo svetovno znanega igralca kore Toumani-ja Diabate-ja, s čigar pomočjo je Vieux tudi končno prepričal očeta, da se je uklonil svojim strogim nazorom. Vse je bilo torej nared za prvenec in doslej tudi edino ploščo, ki jo Vieux predstavlja občinstvu na svojih koncertih.

Štiridesteletni Tiken Jah Fakoly, osrednja figura včerajšnjega koncerta, je po drugi strani na glasbeni sceni že stari maček. Rojen v družini glasbenikov z močno, tako imenovano »griot« tradicijo, ki predstavlja nekakšne afriške modrostne trubadurje, se je kaj kmalu navdušil nad reggae-jem in že leta 1987 ustanovil svojo prvo skupino. Oborožen z družbeno-kritičnimi besedili in unikatno zmožnostjo prezentacije le-teh, je do danes, ko je takorekoč že ikona žanra, posnel osem albumov. Prva dva sta ostala na kasetah, ostali pa so se predvsem francoskim poslušalcem prodali v več kot 100,000 izvodih. Ne preseneča, da je njegov zadnji izdelek The African iz leta 2007 na evropski lestvici albumov svetovne glasbe med prvimi dvajsetimi zdržal več mesecev.

Četrtkov koncert je z značilno kitarsko linijo otvoril Vieux Farka Toure. Hote ali nehote se primerjavam s svojim očetom ne more izogniti, saj pretežno vse njegovo igranje izhaja iz istih korenin, na ta aspekt pa je Vieux opozoril tudi sam, ko je odigral priredbo njegove skladbe Amandrai. Če pa je v očetovem igranju prisoten umirjen bluesovski pridih, je bilo Vieux-evo izražanje na koncertu veliko bolj neučakano, z ogromno okrasov in močno poudarjeno kitaro. To so sicer spremljali nekateri odlični solistični vložki, ki pa zaradi intezitete zvoka nekako niso prišli najbolj do izraza. Kljub temu mu je uspelo dodobra ogreti občinstvo, poskusi komuniciranja v francoščini in polomljeni angleščini so bili sicer jalovi, a le malokdo je bil ob njegovem igranju zmožen stati povsem na miru.

Pred precej zračno obiskanimi Križankami je po uri in pol s svojo spremljevalno zasedbo nastopil še Tiken Jah Fakoly. Energičnemu uvodu je v nekoliko bolj zaspanih ritmih sledil manjši padec, a proti koncu je skupina zopet našla pravo ostrino in v kar pol ure dolgem bisu navdušila občinstvo. Izvedba je bila sicer manjši protiutež ritmično bolj zadržanim studijskim posnetkom, saj smo bili priča odločni reggae-dub injekciji z močno poudarjeno basovsko linijo in dodelanimi pihalnimi aranžmaji, kar je glasbi na določenih mestih dodalo pridih ska-ja. K temu je treba dodati tudi nenehna opozorila na težavne razmere v Afriki ter na njeno bogato kulturno dediščino, katere sicer precej zahodnjaško obarvan intepret je Tiken Jah Fakoly. V tej maniri je Tiken tudi nagovarjal občinstvo in ga z nekaj truda uspel pripraviti celo do petja spremljave, ki pa je potrebovalo precejšnjo rezerviranost glasbenikov, da je prišlo do izraza.

Po skupaj tri ure in pol dolgem koncertu, se je nato v sodelovanju s Festivalom pomladi Druga godba preselila na Metelkovo, kjer je s svojo čudežno škatlico nastopil varovanec založbe Ninja Tune, Daedelus.

Članek je bil prvotno objavljen na MMC-ju