ponedeljek, 25. avgust 2008

»Pogled s strani«: Interpretacija Vertovovih filmskih podob iz Moža s kamero skozi Badioujevo 20. stoletje

V pričujočem miselnem eksperimentu bomo poskušali skozi nekatere filozofske poudarke Alaina Badiouja interpretirati film Dzige Vertova (rojen Denis Kaufman) iz leta 1929, Mož s kamero (Čelovek s kinoapparatom). Mož s kamero, morda celo najboljši film Vertova, se nam s svojim dokumentarističnim slogom, specifično afirmacijo dialektike materije, montažo kot prvovrstnim avantgardističnim metodološkim prijemom ter zavezanostjo konstruktivističnemu duhu ponuja kot izvrstna ustvarjalna platforma za aplikacijo Badioujevih filozofskih uvidov iz njegove knjige 20. stoletje, pri čemer postavljamo tezo – ob zavedanju (ne)etičnosti tovrstnega pristopa z vidika filma kot edinstvenega umetniškega izraza, a ob vztrajanju na prepričanju, da nam oplajanje različnih raziskovalnih polj razpira nove horizonte hermenevtične izkušnje v filmskih in filozofskih svetovih – da je moč Badioujevo realno - slednjega Badiou definira na sebi lasten način – zasledovati tudi v pričujočem filmu. V navezavi s prvo tezo nas bo prav tako zanimal odnos Vertova do realnega kot ga razume Badiou v 20. stoletju. Torišče naše teoretske analize bo tako poskus identifikacije Badioujevega premisleka o preteklem stoletju v avantgardističnem angažmaju Dzige Vertova, kamor nedvomno sodi tudi njegov film Mož s kamero.





Članek bo v razširjeni ter dopolnjeni obliki objavljen v reviji za sodobno družbeno-politično polemiko Agregat. Izbira različice filma s pričujočo glasbo bralca namenoma usmerja v percepcijo filma, kot ga bo avtorica utemeljevala na primernejšem mestu - diplomi.


Literatura:

Badiou, A. (2005): 20. stoletje. Analecta, Ljubljana.

Barthes, R. (2004): Camera Lucida. Zapiski o fotografiji. Studia humanitatis, Ljubljana.

Barthes, R. (1995): Smrt avtorja. V Aleš Pogačnik (ur.) Sodobna literarna teorija, Krtina, Ljubljana.

Barthes, R. (1987): Ko grem iz kina V Zdenko Vrdlovec (ur.) Lekcija teme, Zbornik filmske teorije, DZS, Ljubljana.

Beller, J. (2006): The cinematic mode of production. Attention Economy and the Society of Spectacle, University Press of England, Hanover in London.

Benjamin, W. (2003): Izbrani spisi. Studia humanitatis, Ljubljana.

Critchley, S. (2007): Infinitely Demanding. Ethics of Commitment, Politics of Resistance. Verso, New York.

Debord, G. (1999): Družba spektakla, komentarji k družbi spektakla, Panegrik. Študentska založba, Ljubljana.

Deleuze, G. (2004): Podoba – gibanje. Studia humanitatis, Ljubljana.

Debeljak, A. (1999): Na ruševinah modernosti. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana.

Komelj, M. (2007): Metoda Entuziazma. Kino! Št. 1, Ljubljana.

Lash, S. (1993): Sociologija postmodernizma. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana.

Michelson, A. ur. (1984): Kino-eye: the writings of Dziga Vertov. University of California Press, Berkeley, Los Angeles, London.

Pelko, S. (2006): Podoba misli. Študentska založba, Ljubljana.

Radojević, L. (2007): »Der Brecht hat immer recht«. Dialogi, letnik 43, 11-12, 07.

Villain, D. (2000): Montaža. Slovenska kinoteka, Ljubljana.

Sinko, D. (2006): Realno in dokumentarni film: Ideje Griersona in Vertova v zgodovini dokumentarnega filma. Diplomsko delo, FDV, Ljubljana.

Internetni viri:

http://www.antonpodbevsekteater.si/si/teater/kolokviji/20stoletje/?v=jelicariha (22.8.2008).

Kaj je stoletje? Izhodiščno vprašanje za razpravljanje ob knjigi Alaina Badiouja 20. stoletje, Philologos 2, http://www.kud-logos.si/pdf/phl_07_letni-program.pdf (22.8.2008).

9 komentarji:

Tit pravi ...

Kdor caka, ON docaka! :D

Tezko je kljub razbolelim prebavilom zadrzevati slino... Vsekakor po dolgem casu zopet objava na nivoju, ki bralcu ne pusti zajemati sapo, kaj sele jesti cips zraven, da ne omenjam zelo spretno postavljenih ekstraktov filma, ki umerjeno razbijajo ritem(najbrz gre zasluga Flowersu hehe) poplesavanja crk...

Jaz bi se, encore, prosim!

Pol pa nej Vodeb kar zatrjuje, da intelekt ne rajca!

Nina pravi ...

Hvala Titko ;)

Nina

Anonimni pravi ...

Zanimivo.

Gaja pravi ...

Nina, bravo. Komaj čakam, da mi boš dal v branje še diplomsko ...

Lep dan, grem spet v službo pa sem kratka,

Gaja

Gaja pravi ...

Nina, bravo. Komaj čakam, da mi boš dal v branje še diplomsko ...

Lep dan, grem spet v službo pa sem kratka,

Gaja

Nina pravi ...

Hvala draga Gaja, hvala Luka... Zdej cakam, kaj mi bodo rekli na urednistvu... upam, da ne bodo prevec strogi...

Se enkrat hvala vsem za komentarje!

Nina

Unknown pravi ...

zaenkrat sem še nekje pri tretji vrstici. ampak samo dejstvo, da nekdo piše o Vertovu je v nebo kričeči aplavz. Zgodovina je trdni temelj in nikakor ne spogljedljivi nasmehi mladcev in udobno ustoličenih iz srednje generacijem, ki se jim vse staro več kot pet dni zdi neudobno out-of-time. Še...še....ŠE.

Unknown pravi ...

zaenkrat sem še nekje pri tretji vrstici. ampak samo dejstvo, da nekdo piše o Vertovu je v nebo kričeči aplavz. Zgodovina je trdni temelj in nikakor ne spogljedljivi nasmehi mladcev in udobno ustoličenih iz srednje generacijem, ki se jim vse staro več kot pet dni zdi neudobno out-of-time. Še...še....ŠE.

Nina pravi ...

Matjaz, hvala za tvoj komentar!

Moram priznati, da sem na Vertova naletala nakljucno, in sicer preko Cinematicov; takoj me je ocaral - tako zelo, da sem ga v Kinoteki videla dvakrat, da ne govorim, kolikorat v domacem naslonjacu :)

Tip je kratkomalo genialen... O njem pa btw zelo zelo lepo pise v Kinu Miklavž Komelj - toplo toplo priporocam.

Lep dan,

Nina


Nina Cvar in Tit Podobnik FIMUTHE: Film, Music and Theory