Počitniško branje

Po Berlinskih pohajkovanjih je končno napočil tudi čas odhoda na morje. Čas dopustov je ponavadi tudi čas obleganja knjižnic in neumornega izbiranja primernega čtiva za gradiva željno domišljijo. In ker vseskozi vsepovsod srečujem manifestacije nekakšnega perverznega vzgiba ali želje po svetovanju, kakšno naj bi to čtivo moglo biti, sva se z Nino odločila, da premierno zgolj napiševa, kaj se bova dejansko trudila brat. Priporočava edino, da se spravite do najbljižje biblioteke in se tam zakadite do police "NAJBOLJ BRANO". Uspeh je "skoraj" vedno zagotovljen...

Spričo študijske neresnosti in neangažiranosti se bom sam pretežno spopadal s tovrstnim gradivom, ker pa je treba možgane tudi spočiti, bom končno odkril Orhana Pamuka in s seboj vzel njegovi deli Bela trdnjava in Sneg.



Nina ima drugačne študijske obveznosti, ki v tem letnem času dobivajo že legendaren, če ne celo kulten status. Njena na novo odkrita "ljubezen" do Lacana bo potešena z vidika zbirke Routledge Critical Thinkers, ki se je lotila skoraj vseh sodobnih mislecev od Gillesa Deleuza, Rolanda Barthesa in Judith Butler pa do Fredrica Jamesona, Martina Heideggra in Slavoja Žižka. Ob tem ji bo družbo delala "knjižica" s polnim imenom The Cinematic Mode of Production: Attention, Economy and the Society of the Spectacle. Da bo vmes lahko zajela sapo, ji je s prej omenjene knjižne police v naročje padel še roman Torgnyja Lindgrena Resnici na ljubo.


Vse lepo!