Bi malo zelenjavne juhe?

V četrtek smo bili priča nonetu, ki za izvajanje svojih glasbenih praks uporablja dokaj unikatno reprezentativno orodje – zelenjavo. Malo več kot uro dolgo tapkanje, sekljanje, pihanje in šušljanje, je občinstvo navdušilo, obenem pa vzbudilo tudi nekaj vprašanj v zvezi s samim konceptom podanega.

Vienna Vegetable Orchestra sicer obstaja od leta 1998, širši preboj v glasbeno srenjo pa se delno pripisuje tudi njihovi predstavitvi v ediciji oddaje Lonely Planet. Vendar tega ne gre jemati enoznačno, saj gre za povsem resen kolektiv s samosvojim pristopom k problematiki komodificiranja medžanrskih juh. S svojima dvema ploščama se tako izkažejo za zabavljače, kot tudi za potencialne prinašalce svežine na glasbena polja. Mehanizem njihovega ustvarjanja pa v današnjih okvirih nedvomno predstavlja enega večjih atrakcij. O tem dokaj nazorno priča raznolikost publike, ki je v četrek prisluhnila zelenjavi in ob poslušanju z nenehnim klikanjem fotoaparatov takšne ali drugačne narave skušala ujeti vizualno podobo koncerta.

Zasedba se je predstavila z uravnoteženim in žanrsko raznolikim setom komadov, ki so bolj ali manj umetelno raziskovali zvočne zmožnosti zelenjave kot instrumenta. Pri tem so se izkazali za prave mojstre, saj so nekatere njihove domislice, med katerimi je nedvomno izstopala reprezentacija krautrocka z zeljem, prinesle zanimive tonske mešanice. Pa naj je šlo za predvajanje zelenjave na gramofonu, priredbe Kraftwerkov, Michaela Kamena in Straussa, ali vključevanje električnih modulov in efektov v zelenjavno zvočno podobo. Večina navideznih eksperimentov je vodila v lepo zaokroženo, a slušno dokaj domačo celoto. Zaradi tega je prevladal občutek, da želi zasedba prej simulirati že poznano in obstoječe, kot pa preizkušati oziroma na novo postavljati meje česa novega. Ob izključitvi modulov in efektov bi namreč kaj hitro lahko iskali ekvivalente v kakšnih eksotičnih ali celo mainstream godbah, med katerimi bi jim bila v nekaterih segmentih še najbližje glasba ljudstva Baka.

Prav tu pa se skriva tudi glavno vprašanje o konceptu njihovega ustvarjanja, saj sami zase pravijo, da gre za zelenjavni bend, ki se za potrebe glasbe kdaj posluži tudi kuhinjskih pripomočkov. Že plošči sami se temu nekoliko odmikata, koncert pa je z očitno rabo elektronskih pripomočkov prili še malo olja na ogenj. Mnogo kompozicij se je s svojo formo preveč naslanjalo na pomagala, vendar gre morebiti razlog za to iskati tudi v sami publiki in namenu koncerta. Dejstvo je, da dandanes glasbo poslušamo tudi z očmi in v tem kontekstu se Vienna Vegetable Orchestra izkažejo za pretanjene in profesionalne odrske akterje. Celostna podoba je namreč tista, ki kolektiv poriva naprej, sprostitve željni obiskovalci pa so v orkestru nedvomno lahko našli dodano vrednost - tako v instrumentalnem, kot teatralnem smislu. Za ostale pa tu še vedno ostane prvi njihov plošček, imenovan Gemüse.

Članek je bil prvotno objavljen na Radiu Študent.