Vabilo na predstavitev zbornika in ostalih aktivnosti Škratove filmske male šole 2010

Veselo, decembru primerno, vam bomo v sredo, 29. decembra 2010, ob 18h v Klubu Sot 24, 5 (AKC Metelkova mesto, Ljubljana) predstavili zbornik Škratova filmska mala šola 2010: Revščina in socialna izključenost skozi filmski medij, ki je nastajal skozi letošnja škratovsko-filmska druženja. A to še ni vse! Poleg zbornika, v katerem boste našli besedila Katje Čičigoj, Barbare Drole, Andreja Tomažina, Matica Majcna, Tjaše Pureber, Dareta Pejića, Eve Podobnik, Gorana Kompoša, Mojce Kambič in Nine Cvar – vsa so nastala na delavnici pisanja o filmu – vam bomo pokazali še kratek dokumentarni film Izrezi praznine, ki je luč svojih izrezov doživel na kolektivnih praktičnih delavnicah Škratove filmske male šole 2010.

S filmsko obarvanimi takti DJ-jev, ki slišita na imeni Heidi Prospect in Slaughterdick, bomo v nadaljevanju večera pritajili uvodne, nekoliko bolj formalne besede ter se prepustili grizljanju čipsa, oreškov, bobi palčk, predvsem pa gruvi kovanju načrtov za nov cikel Škratove filmske male šole 2011!

Ekipa Škratove filmske male šole 2010.

---

Projekt Škratova filmska mala šola izvajamo v organizaciji Kulturno umetniškega društva Anarhiv. Projekt so finančno podprli Urad RS za mladino, Urad za mladino MOL in Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, ŠOU. Projekt izvajamo tudi s pomočjo YHD – Društva za teorijo in kulturo hendikepa, KUD Mreže in CNVOS-a. Zbornik pa je izšel v tiskarni DEMAT d.o.o.

Novo predavanje Škratove filmske male šole: Barbara Drole

Predavanje: Barbara Drole: Enakost in razredni boj pri Jean-Lucu Godardu

30. 11. 2010, ob 18.30 v Klubu SOT 24, 5 (stavba Lovci), Metelkova mesto

Renome Jean-Luca Godarda najverjetneje presega neskončno gomilo knjig ter znanstvenih in poljudnih analiz njegovih filmov, življenja in ustvarjanja. Te dni bo eden ključnih predstavnikov francoskega novega vala dopolnil okroglih 80 let, kar bo vsekakor spodbudilo porast projekcij in analiz njegovega opusa. Na tokratni Škratovi filmski mali šoli se bomo prepustili temu toku, vendar ne v kakšni nostalgično-kultivirani maniri, temveč na način, ki bo zvest Godarjevemu projektu in naporu. Sprehodili se bomo skozi nekaj interpretacij njegovih zgodnejših izjemno političnih filmov ter na podlagi njihovih soočanj skušali nakazati nekatere smernice za ne/razumevanje in umestitev njegovega projekta - Film Socialisme.

Literatura:

Althusser, Louis. 1962. Contradiction and Overdetermination. Dostopno na: http://www.marxists.org/reference/archive/althusser/1962/overdetermination.htm

MacCabe, Colin. 1980. Godard: Images, Sounds, Politics. London: Macmillan.

Marx, Karl. 1961. Kapital. Kritika politične ekonomije. Prva knjiga. 167-200. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Ranciere, Jacques. 2006. Film Fables. Oxford, New York: Berg

Toscano, Alberto. 2008. Money, Militancy, Pedagogy: Godard 1967-72. Dostopno na: http://kinofist.blogspot.com/2008/06/money-militancy-pedagogy-godard-1967-72.html

Zedong, Mao. 1937. On contradiction. Dostopno na: http://www.marxists.org/reference/archive/mao/selected-works/volume-1/mswv1_17.htm

Predvsem pa filma La Chinoise (1967) in Film Socialisme (2010).

Barbara Drole je podiplomska študentka teoretske psihoanalize. Ostalo je trenutno manj pomembno.

Novo predavanje Škratove filmske male šole: Tjaša Pureber

Predavanje: Tjaša Pureber: Od Romov do Ciganov in Drugi (balkanizmi) Emirja Kusturice

2.11.2010, ob 18. uri v Klubu SOT 24, 5 (stavba Lovci), Metelkova mesto

Eden najbolj znanih prodajalcev balkanizmov zadnjih desetletij, filmski režiser Emir Kusturica, v zahodni kolektivni zavesti uspešno vzdržuje Balkan kot zadnjega Drugega, podobno kot Rome ustoliči kot poslednje plemenite divjake (pustimo za hip ob strani njegovo projekcijsko identifikacijo Balkana preko Romov), v katere projicira vse romantične ideale strasti do življenja, ki jo je 'zahod' že davno izgubil (a v resnici, jasno, nikoli imel). V naši diskusiji bomo skozi dekonstrukcijo Kusturičinega opusa pokazali, kako njegovo stereotipno reprezentiranje romske skupnosti (predvsem v filmih Črna mačka, beli mačkon in Dom za obešanje) še poglablja fašistoidno socialno marginaliziranost in družbeno izključenost skupnosti na robu.

Pri tem bomo poskušali preseči mainstream kritike, ki Kusturici očitajo neverodostojno reprezentacijo Romov zaradi njegovega ne-romskega porekla (ob hkratnem zavedanju težav, ki jih s sabo prinaša dejstvo, da o Romih vedno govorijo drugi, ne pa sami) in se lotili problematične zastavitve njegovega objekta preučevanja, ki Romom onemogoča vzpostavitev v subjekt. Zagovarjali bomo tezo, da je potrebno tako imenovano 'romsko problematiko' prenehati obravnavati skozi spekter multi-kulturnega pristopa, ki nujno vodi v (samo)pozicioniranje Romov kot enotne nacije, temveč pereče 'romsko vprašanje' misliti politično oziroma ga zastaviti kot vprašanje razrednega boja ter se tako izogniti humanitarizmu, biologicizmu, nacionalizmu in rasizmu.

Literatura:

Badiou, Alain. 2005. Uses of the word 'Jew'. Dostopno prek: http://www.lacan.com/badword.htm.

Bjelić, Dušan I. in Obrad Savič (ur.). 2002. Balkan as Metaphor. Cambridge/London: The MIT Press.

Hartley, George. 2003. The Abyss of representation: marxism and the postmodern sublime. Durham/London: Duke University Press.

Gabor, Elena. 2007. Gypsy Stereotypes and Ideology Levels in two European Feature Films. Dostopno prek: http://www.uri.edu/iaics/content/2007v16n2/22%20Elena%20Gabor.pdf.

Marx, Karl in Friedrich Engels. 1844/1969. Izbrana dela, ur. Boris Ziherl. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Said, Edward W. 2003. Orientalism. London: Penguin Books.

Sean, Homer. 2008. The Roma do Not Exist: The Roma as an Object of Cinematic Representation and the Question of Authenticity. Dostopno prek: http://www.enl.auth.gr/gramma/gramma06/homer.pdf.

Situacionist International. 1965. The Decline and Fall of the Spectacle-Commodity Economy. Dostopno prek: http://www.bopsecrets.org/SI/10.Watts.htm.

Todorova, Maria. 2009. Imagining the Balkans. Oxford: Oxford University Press.

Tjaša Pureber je politologinja, doktorska študentka sociologije kulture in novinarka. Ukvarja se predvsem s teorijo revolucije in objavlja v različnih znanstvenih publikacijah.

Participativno RE – videno: Škratova delavnica pisanja o filmu

V okviru Škratove filmske male šole, projekta kulturno umetniškega društva Anarhiv, ki skozi preplet teoretičnega in praktičnega raziskuje zastrte ali še bolje skrite kotičke filmskega pogleda, tudi letos prirejamo brezplačno delavnico pisanja o filmu.

Z delavnico smo tako štartali že ob prvem predavanju Saške Goropevšek znotraj t.i. teoretičnega sklopa Škratove filmske male šole, pri čemer pa iz pričujočega časovno definiranega trenutka izhaja tudi sama specifičnost delavnice: slednja namreč ni organizirana na način vzročno-posledičnega (časovnega) odnosa, ki bi kot tak tudi diktiral samo organizacijo delavnice, pomenujoč, da bi torej ogledu izbranega filmskega primera znotraj t.i. teoretske (pod)platforme Škratove filmske male šole nujno sledil akt pisanja, marveč smo si potek delavnice zamislili kot preplet treh bistvenih možnosti:

1. vaše pisanje se lahko orientira glede na iztočnice oziroma izhodišča, ki so jih pripravile predavateljice in predavatelji po vsakem izvedenem predavanju (arhiv predavanj s posnetki je dosegljiv tukaj, iztočnice oziroma izhodišča pa tukaj), pri čemer pa imate s tovrstnim angažmajem možnost razvijanja tako (diskurzivnih) filmskih refleksij kot tudi možnost utrjevanja (že) tematiziranih topik znotraj teoretičnega sklopa Škratove filmske male šole; primer: Goran Kompoš: Avtoreferencialnost in Aphex Twin; iztočnica za prispevek je bilo predavanje Katje Čičigoj z naslovom »Ali lahko na robu molka prisluhnemo fantomskim glasovom? Učinek avtoreferencialnosti na status reprezentirane realnosti v filmu Our Beloved Month of August«, ki je dosegljivo tukaj,

2. vaše pisanje si lahko za izhodišče vzame poljubno izbran filmski primer, ki pa se mora dotikati letošnje osrednje teme neformalne izobraževalne platforme, pri čemer pa lahko vaše razmisleke uokvirite v naslednje žanre:

-recenzije oziroma ocene filmov (od 2000 do 5000 znakov s presledki); primer: Dare Pejić: Damjanova soba – družba kot usoda,

-poročila s filmskih dogodkov – na primer poročila o filmskih festivalih, okroglih mizah, pri čemer pa se morajo dogodki dotikati letošnje osrednje tematske niti (do 3000 znakov s presledki),

-eseji (poljubno izbrani filmski primeri in snov, pri čemer pa se mora prevpraševanje izbranih relacij vzpostavljati v odnosu do letošnje osrednje rdeče niti; do 10000 znakov s presledki); lahko tudi zgornji primer Dareta Pejića.

3. ključen moment Škratove delavnice pisanja o filmu torej ni učenje, ki bi temeljilo na (A)vtoriteti tistega, ki izbira, temveč je njena osrednja karakteristika prav vzpostavljanje neformalne izobraževalne kritične platforme, ki skuša na nehierarhičen način participativno – z vključevanjem nevštetih in vsega nevštetega – pokazati na neskončno nevidno v samoumevnem vidnem.

Vaše prispevke pošljete na ninacvar(at)gmail.com in na mojkam(at)gmail.com, in sicer do 31.10.2010.

Vsa prispela besedila bodo po predhodni korespondenci objavljena na pričujoči spletni strani kot tudi v letošnji (še eni) novosti Škratove filmske male šole, ZBORNIKU, ki bo med drugim na voljo tudi v ŠKRATOVI ČITALNICI.

Aktiv poslušalcev in poslušalk

Aktiv poslušalk in poslušalcev glasb je v sodelovanju s spletno revijo Nova Muska in Cankarjevim domom organiziral prvi javni pogovor z naslovom Vaši poslušalci godejo in razpravljajo, ki se je zgodil včeraj, torej v torek, 5. oktobra 2010 ob 18.30 v klubu Cankarjevega doma. Aktiv se je odzval na Prvi slovenski glasbeni kongres in Osnutek zakona o medijih, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kulturo. Dosedanja razprava je zabredla v interesno kupčkanje s predpisanimi kvotami in v izbruh glasbenega nacionalizma, pri tem pa je obšla poslušalke in poslušalce. Aktiv želi tudi v prihodnje spodbuditi širšo javno razpravo o medijski in kulturni politiki, o glasbah, ki jih godemo in poslušamo v Sloveniji, o uredniških politikah, o kolektivni organizaciji avtorjev SAZAS in o zavodu izvajalcev in proizvajalcev fonogramov IPF, o glasbenem življenju nasploh.

Miha Zadnikar je moderiral pogovor, pri katerem so uvodne iztočnice obeležili dr. Jože Vogrinc, Jizah, Igor Bašin BIGor in Ičo Vidmar. Na spodnjem linku lahko najdete zvočni zapis celotnega dogodka, kot tudi fotografije Žige Koritnika.

http://novamuska.org

Coming soon...

Re - artikuliranje in re - vizualiziranje

Zvesti bralci spletišča Fimuthe! Prav gotovo ste opazili, da Fimuthe sameva že skoraj mesec dni; pa seveda ne zaradi vas, drago bralstvo, temveč zaradi najine navidezne neaktivnosti.

Zakaj navidezne? Zato ker s Titom za vas pripravljava novo različico bloga, ki sva ga sicer zagnala zdaj že daljnega leta 2008 - čas v kiberprostoru se vendarle manifestrira drugače kot v materialni realnosti. Ali pač?

Kakorkoli že. V kratkem se vam bo ob kliku na dani spletni naslov prikazala nova spletna stran, konceptualno in vizualno re - organizirana.

Do takrat pa še naprej vljudno vabljeni k brskanju po starih Fimuthejevih vsebinah, ki se jih je v dveh letih blogovanja nabralo kar precej.

Greva, novi film Sama Mendesa

Mendes, ki je svojo poklicno pot začel kot gledališki režiser, k teatru pa se kontinuirano vrača še dandanes, se v svojih, do sedaj petih posnetih celovečercih, ukvarja z raznovrstnimi problematikami sodobne zahodne kulture, še najraje pa ameriške. Vizualizacije le-teh se loteva prek različnih zornih, predvsem pa zgodovinskih kotov. Na tej sledi v svoje filmsko vidno polje često vnaša tematiziranja različnih desetletjih: od recesijsko-depresivnih tridesetih let v Poti v pogubo (Road to Perdition, 2002), pa vse do vzpostavljajoče se »Pax Americane petdesetih let v po brechtovsko distancirani Krožni cesti (Revolutionary Road, 2008), v kateri je gledalec priča mukotrpnemu razkrivanju tragičnosti patriarhalne družbe t.i. težke moderne.

Na nek način dobitnik oskarja za najboljšo režijo Lepote po ameriško temu sledi tudi v svojem zadnjem filmu, Greva (Away We Go, 2009). A Mendes se v zgodbi o paru v zgodnjih tridesetih letih, Veroni (Maya Rudolph) in Burtu (John Krasinski), ki pričakujeta svojega prvega otroka, želi izmakniti svojemu značilnemu, resnobnemu filmskem diskurzu obravnave nekaterih stalno ponavljajočih se tematik v njegovem sicer kratkem kinematičnem opusu.

Več pa v novi številki revije Ekran.