The Damage Is Done

Pri založbi Not Two je nedolgo nazaj izšel precej reminiscenten plošček zasedbe McPhee/Brötzmann/Kessler/Zerang. Kvartet ima za seboj že dva izdelka, tokrat pa so na nosilec zvoka ujeli njihov nastop v znanem krakowskem klubu Alchemia. Gre sicer za del velikega chicaškega tenteta, čigar muziciranje lahko prištejemo bolj uspešnim free-jazzovskim orkestrom, kompaktna narava zasedbe pa ustvarja prepoznavno vzdušje nekaterih albumov iz preteklosti. Navezave na brata Ayler so morda najbolj očitne in če vzamemo v zakup tudi Brötzmannovo spoštovanje do Albertovega tenorja, to niti ni presenetljivo. Dvojni album The Damage Is Done tako prinaša večino tega, po čemer navdušenci nad free-jazzom hlepijo, hkrati pa vseeno ne izpade pretirano togo ali predvidljivo. Čista uživancija!

Zakaj so ukinili Musko?

Pripenjam javno pismo sodelavcev glasbene revije Muska, katere pot so pri GMS povsem sklenili... Več na http://revijamuska.blogspot.com!


Ukinitev revije Muska

Zveza Glasbene Mladine Slovenije

Upravni odbor

Kersnikova 4

1000 Ljubljana

Ljubljana, 13. 1. 2010


Zadeva: Ukinitev revije Muska

Spoštovana predsednica Petra Mohorčič in upravni odbor ZGMS,

Sodelavke in sodelavci revije Muska se obračamo na vas zaradi ukinitve naše skupne revije. V uvodniku predsednice Petre Mohorčič v zadnji številki Muske (11 + 12 / 09) smo sicer prebrali, da se obeta »stilska preobrazba«, danes pa smo iz nekaj skromnih notic ob jubileju Glasbene mladine Slovenije v tiskanih in elektronskih medijih izvedeli, da se Muska ukinja in da od februarja »nova revija z novim urednikom vstopa v novo obdobje«, saj bo »pokrivala več področij, objavljala pa bo tudi kritike koncertov mladih glasbenikov« (spletna stran RTV Slovenija).

Slutili smo, da se z revijo nekaj dogaja, saj nam na naša vprašanja o prispevkih in vsebinskih poudarkih januarske številke dosedanja odgovorna urednica Ika Prušek ni znala odgovoriti. Obvestila nas je zgolj o tem, da s 1. januarjem 2010 ni več primerni naslovnik za taka in podobna vprašanja.

Glede na vse povedano se nam seveda popolnoma legitimno postavljajo naslednja vprašanja: Kakšni so razlogi in argumenti za ukinitev revije Muska? Kako je z uredništvom in izdajateljskim svetom oziroma kdo so sedaj sploh njuni člani? Kako to, da člani uredništva, stalni sodelavci in drugi sodelavci revije sploh nismo bili obveščeni o tem, kaj se z revijo dogaja oziroma zakaj smo bili iz te t. i. »stilske preobrazbe« izključeni? Zakaj člani uredništva in izdajateljskega sveta niso bili vabljeni na seje UO ZGMS, kjer se je razpravljalo o reviji Muska?

Takšen odnos Glasbene mladine Slovenije do njenih ustvarjalcev programov, piscev in sodelavcev uredništva se nam zdi skrajno neprimeren in despotsko omalovaževalen glede na – očitno necenjen – večletni trud vsakega izmed sodelavcev/k revije.

Revijo Muska nekateri glasbeni poznavalci entuziastično in skorajda voluntersko pomagamo soustvarjati od njenih začetkov. Med nami so tudi pisci, ki so pred dvajsetimi leti in več soustvarjali njeno predhodnico, Revijo GM, in ji pomagali, da se je končno izvila iz oprijema običajnega društvenega glasila. Na GMS ni bilo vedno lahko in vedro. Starejši sodelavci pomnimo, kakšen dosežek se nam je po daljših prepričevanjih zdela že prva barvna naslovnica Revije GM.

Muska se je v slovenskem kulturnem prostoru preobrazila v dragoceno in edinstveno glasbeno publikacijo. Znani domači paradoks je, da so to prej opazili in cenili v tujini, tako svetovno znani glasbeniki, glasbeni novinarji kot preučevalci glasbe in bralci. Dovolj zgovorno je, da zanjo vedo in jo z izrazi občudovanja pokažejo v washingtonski Kongresni knjižnici.

Muska poleg izrazitega pedagoškega poslanstva in strokovnega motrenja kar najbolj raznolikih glasbenih praks ter promoviranja slovenskih glasbenih ustvarjalcev in ustvarjalk neguje glasbeno pismenost med mladimi ter skrbi za kontinuirano medgeneracijsko komunikacijo med bralci in pisci. Zato je poseganje v njeno vsebino in obliko brez kakršnega koli dialoga ali komunikacije s člani uredništva in izdajateljskega sveta najmanj neetično. Toliko bolj, če zanj izvemo iz časopisnih notic.

Tiha in zahrbtna ukinitev Muske je slaba popotnica morebitni novi reviji. Vsem potencialnim sodelavcem sporoča, da so že vnaprej določeni za podizvajalce del, o katerih odstrelu v maniri odtujenih nadzornih svetov v gospodarstvu odloča formalnopravno »čisto« telo, ki se ni sposobno soočiti z argumenti piscev, ki za skupno revijo zalagajo svoje delo, z drugimi delijo strast do glasbe in jo skušajo na različne načine ubesediti.

Danes smo prebrali, da bo nova revija »pokrivala več področij, objavljala pa bo tudi kritike koncertov mladih glasbenikov«. Ob takšni izjavi se težko znebimo občutka, da cenjeni odločevalci o usodi Muske revije sploh niso vzeli v roke, kaj šele brali.

Menimo, da glede na vse povedano kot avtorji, redni sodelavci revije Muska in Glasbene mladine Slovenije zaslužimo argumentirano obrazložitev situacije. ZGMS je društvo v javnem interesu in tudi prejemnik javnih sredstev. Naj bo vaša obrazložitev javna. Odgovore na zastavljena vprašanja pričakujemo v roku desetih dni od prejetja tega pisma.


Spodaj podpisani člani uredništva, izdajateljskega sveta in ostali sodelavci revije Muska se strinjamo z dopisom in podpiramo njegovo vsebino.

Igor Bašin, lr.

Katarina Juvančič, lr.

Mitja Reichenberg, lr.

Viktor Škedelj, lr.

Ičo Vidmar, lr.


Po elektronski pošti so strinjanje z vsebino dopisa izrazili naslednji sodelavci/ke in podporniki/ce revije:

Tine Vučko
Vesna Ocepek
Teja Rot
Janez Pirc
Tit Podobnik
Andrej Hočevar
Marko Jenšterle
Mario Batelić
Varja Velikonja
Janez Golič
Doris Šegula
Bogdan Benigar
Viva Videnović
Zoran Pistotnik
Tatjana Capuder
Pina Gabrijan
Luka Zagoričnik
Žiga Koritnik
Miha Zadnikar
Marina Žlender
Gregor Bauman
Borja Močnik
Nada Žgank


V vednost:

- Petra Mohorčič, predsednica UO ZGMS

- Upravni odbor ZGMS

- Ika Prušek, urednica revija Muska

Salamandra Salamandra - The Seekers of Sound

Zasedbo Salamndra Salamandra žene skupna želja po eksperimentiranju z zvokom ter privabljanju improvizirane in žanrsko izmuzljive godbe. Tole je kratek dokumentarni film, ki gledalca popelje skozi ustvarjanje kolektiva petih ljudi, njihovega ozadja in ustvarjalnih korenin, zajame pa tudi njihov performans z Ivanom Volaričem Feom. Film je nastal v okviru delavnice Odprtega festivala etnografskega in dokumentarnega filma z obrobja Vidovin pod mentorstvom Želimirja Žilnika. Avtorica filma je Katarina Juvančič.

Malo nostalgije

Nedolgo nazaj sem naletel na zelo poucen "glasbeni" video, ki poleg precej jasne ponazoritve evolucije enega najpomembnejših brejkov, svojo pozornost uperi tudi v problematiko proste rabe ali prisvojitve nekajsekundnih izsekov iz skladb. Sicer morda že videna stvar, a vseeno...

Brez imena: trnova pot v boljši svet?

Film Brez imena je na lanskem Sundanceu navdušil žirijo. Spričo izpiljene fotografije, ki ni fetišizirana, spričo dramaturgije, ki ne deluje prisiljeno, in spričo veščega usmerjenja podob, pa tudi naših pogledov ni pustil ravno ravnodušnih.Več pa na spletni strani Radia Študent.

Predavanje Gérarda Wajcmana v Ljubljani

Agalma, Zavod za psihoanalizo, filozofijo in družbene študije ter Društvo za teoretsko psihoanalizo vabita na predavanje francoskega filozofa Gérarda Wajcmana z naslovom "Univerzalno oko in svet brez meje".

Predavanje se bo zgodilo v sredo, dvajsetega januarja v atriju ZRC SAZU, Novi trg 2, ob 18h, potekalo pa bo v francoskem jeziku, vendar bo za slovenski prevod poskrbljeno.

Gérard Wajcman se je podpisal pod številna dela in razprave – tako s področja filozofije kot teorije umetnosti.

Leta 2007 je pri Društvu za teoretsko psihoanalizo v zbirki Analecta izšla njegova knjiga "Objekt stoletja", s katero je postal bolj znan tudi med slovenskimi bralci.

Posnetek predavanja: tukaj.

Video posnetek predavanja: tukaj.

Transkript predavanja pa tukaj.

Tudi to je del našega vsakdana

Duševne motnje v Sloveniji prizadanejo približno pet odstotkov ljudi. Navkljub temu in celo porastu nekaterih motenj, zlasti anksioznosti, pa dano področje v primerjavi z ostalimi področji varovanja zdravja ostaja relativno zapostavljeno in še naprej odeto v stigmo in tabuje. Več pa tukaj oziroma tukaj in tukaj.

"Art Ansambl of Sežana"

Po večletnem delovanju, gnetenju, spodkopavanju ter koncertiranju smo dočakali prvenec Kraških Solistov, v spremnem tekstu izdanega ploščka smelo prekrščenih kar v "Art Ansambl of Sežana". Da obe poimenovanji ustrezata, se prepričajte v sredini Tolpi Bumov na Radiu Študent.

Skupaj z - noirjem!

Na valovih Radia Študent lahko danes zvečer prisluhnite oddaji, v kateri bomo s sodelavci spregovorili o noirju, ki je postal eden od konstitutivnih elementov holivudskega imaginarja. Kdaj? 20.30 je čas za radijski noir. Več pa tukaj.

Child Abuse v Klubu Gromka

Manjše koncertno zatišje, ki spremlja vstop v tako rekoč vsako leto, se vsaj v letošnji mutaciji nekoliko izmika utečeni predstavi. Sicer ne gre trditi, da je dogodkov dnevno na pretek, vendar pa so ti toliko bolj našpičeni oziroma prav nič postpraznični. O tem nazorno pričajo tradicionalni pripetljaji v Menzi, nekaj koncertov v Tovarni Rog in letos vselej izmikajoča se Defonija, ki vedno bolj spominja na široko razpredeno institucijo z močno osebno noto. Pri tem ciljam predvsem na entuziastičen pristop tako k organizaciji, kot k samemu oglaševanju dogodkov, saj je marsikatera PR služba v očeh javnosti bolj eminentnih organizatorjev v primerjavi z Defonijo precej podhranjena. A najbolj hrustljava sestavina slednje pa vseeno in še vedno ostaja seveda sama glasba. Več pa na spletni strani Radia Študent.

Izgubljenci

V letu, ko štiridesetletnico izdaje praznuje plošča Bitches Brew, ne moremo mimo koncertne turneje, ki se je zvrstila tik pred in po snemanju prelomnega albuma. Oznake, kot so "The Lost Quintet", bomo presegli s poslušanjem enega od dvanajstih koncertnih posnetkov skupine, v kateri so se poleg Milesa znašli nadebudni Wayne Shorter, Dave Holland, Jack DeJohnette ter Chick Corea. V sredo ob 23:30 na Radiu Študent...