Vljudno vabljeni na drugo iz serije šestih predavanj, ki bodo potekala v okviru Škratove filmske male šole:
2.6.2009, ob 18. uri, v klubu SOT 24,5 (stavba Lovci), Metelkova mesto.
Matic Majcen: Gledati skozi oči Drugega: antropocentričnost podobe in primer filma Nomadi neba
Škratova filmska mala šola je namenjena vsem, ki bi radi razširili znanje, predvsem pa izostrili svoj pogled na gibljive slike. Udeleženci boste lahko preko multimedijskih predavanj in delavnice pisanja o filmu poglabljali izkušnje in znanja, predvsem pa razvijali sebi lastne prakse ravnanja s filmom. Predavanja in delavnice bodo izvajali mladi že uveljavljeni predavatelji, ki so na tak ali drugačen način povezani s svetom filma in so se v njem s svojim delovanjem že izkazali.
V torek, 2.6.2009, se boste tako lahko družili z Maticem Majcnom, ki vam bo v multimedijskem predavanju na primeru filma Nomadi neba razkril dvoličnost populistične filmske prakse, ki je za svoj uspeh pripravljena po faustovsko "žrtvovati svojo dušo". Konkretneje: tisto, kar vidimo tokom filma, je umetno skonstruirana narativna iluzija, za katero se skrivajo povsem isti motivi kot za slehernim potrošniškim izdelkom v kapitalistični realnosti.
Predavanje se bo pričelo ob 18.00 uri, v Klubu SOT 24,5 (stavba Lovci, Metelkova mesto).
Škratova filmska mala šola je dejavnost Kulturno umetniškega društva Anarhiv. Udeležba na njej je brezplačna. Vsa predavanja se bodo zvrstila v Klubu SOT 24,5, ki nam ga je v ta namen prijazno posodilo YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa.
To soboto ob desetih bo na Radiu Študent dvourna oddaja o legendarnem angleškem pihalcu, Evanu Parkerju. Njegov distinktiven ter tehnično izpopolnjen slog igranja je bil od šestdesetih do danes eden od najbolj progresivnih v evropski improvizirani godbi, prisotnost na nekaterih ključnih albumih vznika tega odvoda free-jazza, kot so Brötzmannov Machine Gun, plošče z Globe Unity Orchestra ter kasneje s Schlippenbach triom pa ga ob Petru Brötzmannu zlahka ustoličijo kot enega dveh velikanov evropskega saksofona in pihanja nasploh.
Letos ste ga lahko videli in slišali ravno v Schlippenbach Triu na Jazzu Cerkno, 4. julija pa bo ob Zlatku Kaučiču otvoril zadnji dan jubilejne edicije Jazz festivala Ljubljana.
Fimuthe ekipa z velikim veseljem najavlja novo gostujoče pero. Tokrat se predstavlja Emilija Kastelic, podiplomska študentka Filozofije in teorije vizualne kulture na Fakulteti za humanistične študije Koper, ki nas bo seznanjala z brezčasnim svetom futurizma.
Tokrat malo drugačna objava. Eden najobetavnejših mladih estonskih režiserjev, ki trenutno živi in dela v podalpju, se je namreč lotil projekta, v katerega smo lahko praktično vključeni prav vsi. Vse, kar moramo narediti pa je to, da si oblečemo rumeno ali modro majico, zadržimo dih in se fotografiramo. Potem pa sliko pošljemo na dogsinspacefilm@gmail.com in to je to!
Cilj je, da se do 1. junija zbere 1000 fotografij, ki bodo potem uporabljene kot del filma Dogs in Space, hkrati pa z zadrževanjem sape predstavljajo tudi doprinos k ohranitvi deževnih gozdov. Več o projektu lahko preberete na naslovu http://www.ekke.si/yourface/ .
Ekke Vasli je sicer doštudiral film na Baltski filmski in glasbeni šoli, njegovo "diplomsko nalogo" pa si lahko pogledate spodaj...
Nedolgo nazaj se je v Sloveniji rodila nova založba, ki svojo dejavnost posveča izključno improvizirani glasbi in nje odvodom. Zadeva je v rokah do danes že kar dobro uveljavljenega bobnarja Jake Bergerja, katerega se morda še najbolje spomnimo po sodelovanjih s Samom Šalamonom in Strojmachine ali njegovih projektih kot BRGS Time. Hkrati z ustanovitvijo založbe pa sta izšli tudi že prvi zgoščenki, in sicer Radical Improvisation Duo - Encounter/Srečanje ter Marko Karlovčec/Jaka Berger - Fibrous Suns/Vlaknasta Sonca.
Namen založbe je jasen že iz sledečega: "Z dnem 1.maj 2009 se je rodila alternativna založba EAT THIS PRODUCTION, ki bo poskrbela za izdajo experimentalnih in nenavadno zvenečih godb. Založba bo na nek način "založba samozaložnikov", kjer bomo umetnikom ponudili poceni in kvalitetno izdajo njihove glasbe." (http://www.eatthisproduction.com)
Glavna odlika prvih dveh izdaj je nedvomno njuna raznolikost. Čeprav gre za isti duet, v koncertnem posnetku iz Kopra ali Encounter/Srečanje prepoznamo predvsem brötzmanovsko in free-jazz estetiko medtem, ko se Vlaknasta Sonca/Fibrous Suns bolj nagibajo k subtilni improvizaciji z akustično kitaro ter pritajeni perkusiji. Torej temelj, ki bi založbo znal obdržati pri življenju.
Radical Improvisation Duo bomo sicer lahko občudovali tudi na letošnji Sajeti, kjer bosta združila moči z italijanskima radikalnima improvizatorjema Mimesys, ki ga sestavljata kontrabasist Michele Spanghero ter kontrabasovski klarinetist Ugo Boscain. Glede na zvočno sliko obeh duov, se upravičeno lahko nadejamo zanimivega koncerta.
Vljudno vabljeni na prvo iz serije šestih predavanj, ki bodo potekala v okviru Škratove filmske male šole:
26.5.2009, ob 18. uri, v klubu SOT 24,5 (stavba Lovci), Metelkova mesto.
Katja Čičigoj: Ali lahko na robu molka prisluhnemo fantomskim glasovom? Učinek avtoreferencialnosti na status reprezentirane realnosti v filmu Our Beloved Month of August
Škratova filmska mala šola je namenjena vsem, ki bi radi razširili znanje, predvsem pa izostrili svoj pogled na gibljive slike. Udeleženci boste lahko preko multimedijskih predavanj in delavnice pisanja o filmu poglabljali izkušnje in znanja, predvsem pa razvijali sebi lastne prakse ravnanja s filmom. Predavanja in delavnice bodo izvajali mladi že uveljavljeni predavatelji, ki so na tak ali drugačen način povezani s svetom filma in so se v njem s svojim delovanjem že izkazali.
Škratova filmska mala šola je dejavnost Kulturno umetniškega društva Anarhiv. Udeležba na njej je brezplačna. Vsa predavanja se bodo zvrstila v Klubu SOT 24,5, ki nam ga je v ta namen prijazno posodilo YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa.
Alain Badiou prav gotovo sodi med najpomembnejše, inovativne in provokativne francoske filozofe. V zadnjem času je postal izjemno prepoznaven tudi v angleško govorečem okolju. Od šestedestih let naprej, vse do leta 1999, je na univerzi Paris VIII poučeval filozofijo. Svojo akademsko pot pa je nato nadaljeval na École Normale Supérieure in na Collège International de Philosophie. Badioujevo življenjsko pot - kot še mnoge druge – je precej zaznamovalo leto 1968 s številnimi družbeno-političnimi implikacijami. Alain Badiou pa je znan tudi po svojem političnem udejstvovanju; tako je sprva deloval med mladimi komunisti, v osemdesetih letih pa je soustanovil postrankarsko »Politično organizacijo«.
Badiou kot filozof navkljub postmodernističnim stavam o koncu filozofije, ostaja zvest nekaterim klasičnim filozofskim konceptom kot so resnica, bit in subjekt. Je oster kritik t.i. postmodernega stanja in analitične filozofije. V njegovem opusu pomembno mesto zaseda matematika. Nanj so vplivali Platon in Hegel, v mnogih tekstih pa obravnava tudi dela filozofov in teoretikov, kot so Gilles Deleuze, Michel Focault in Jacques Lacan. V svojih tekstih često izraža izrazito kritično držo do avtorjev kot so Levinas, Glucksmann in Henry-Levy.
Poleg izvirnega ustvarjanja v polju filozofije gre za filozofa, ki je obenem tudi uveljavljen umetnik, romanopisec, pisec dramskih del, dramaturg in režiser, torej filozof – umetnik.
Za BBC, oddajo HARD talk je nedavno spregovoril naslednje:
Letos je leto glasbenih jubilejev. Najprej je Radio Študent z bombastičnim koncertnim programom uspešno praznoval štiridesetletnico, v polnem teku pa je tudi že 25. Druga godba. Nedvomno se najbolj intenzivno doživetje sicer obeta koncej junija, ko se bo po Ljubljani razprostrl že 50. Jazz festival Ljubljana, a do takrat je vseeno še dober mesec. In maj je že četrt stoletja namenjen drugemu godenju...
Program letošnje Druge godbe je sicer že v polnem teku. Včeraj so v Klubu CD in Križankah že nastopili legenda iz Burkine Faso z le eno posneto ploščo Victor Démé, slovenski reinterpret Jacquesa Brela Branko Završan ter francoski poet ter stihoklepač Abd Al Malik.
Danes se hkrati v okviru Druge godbe in Cankarjevih torkov obeta sodobni vpogled v tradicionalno turško godbo z Deryo Türkanom, Ugurjem Işikom in Francozem Renaudom Garcio-Fonsem.
V četrtek bodo Križanke rezervirane za znanilca maroškega raija na Zahodu, Khaleda, ki ga bržkone že vsi dobro poznajo, zadnja dva dneva pa bosta še posebej intenzivna. Križanke bodo v petek ogrevali brazilsko-migajoči Casuarina, v ritmu poslovenjene bossa nove pa bodo večer nadaljevali naši Bossa de Novo, ki so ravnokar izdali svoj drugi album, čigar recenzijo lahko preberete tukaj. Petkov epilog bo pripadel prav tako že naši stari znanki, malijski pevki Oumou Sangaré.
Sobota pa predstavlja nekaj posebnega. Najprej bodo ob osmih z vročimi takti flamenka Križanke ogrevali Son de la Frontera, nato pa se bo dogajanje preselilo na letni oder Gale Hale na Metelkovi. Tam se obeta ena od letošnjih poslastic, saj se nam bo v družbi nizozemskih alter-rockerjev The Ex predstavil mesija etiopskega saksofona Gétatchéw Mékuria. Gospod jih šteje nič manj kot štiriinsedemdeset, a to ga ne bo prav nič oviralo, da nas s svojim povečini rezkim in vibrirajočim tenorjem ne popelje na edinstveno glasbeno doživetje. Če pa komu sobotni izlet na Metelkovo ne leži, pa še vedno lahko celoten koncert ujame v živo na valovih Radia Študent. V soboto ob 22:00! Koncert je namreč nekakšno darilo Radiu Študent, ob tem pa tudi The Ex praznuje tridesetletnico svojega obstoje, kot rečeno, letos je leto jubilejev...
S tem pa se festival še ne bo povsem zaključil. Dva dodatna koncerta in kar trije nastopajoči bodo v začetku junija še dodatno obeležili že tako pestro festivalsko dogajanje. In sicer natančneje bodo to 2. 6. ameriški afrobeaterji Nomo in 7. 6. folkovski večer z Vrujo in A Filetta. Sicer pa več o festivalu na njegovi spletni strani.
Film 13 ali po gruzijsko Tzameti je osupljiv dolgometražni prvenec Géle Babluanija, gruzijskega režiserja, ki je s sedemnajstimi leti prišel živet v Pariz. Vsled odličnosti, detektirane na več nivojih pričujočega filma, Babluanijev nizkopraračunski debut nesramežljivo izraža pretenzije po včlanitvi v klub velikih in posvečenih - v svet filmskih klasik, za vedno vtkanih v spomine nepozabnih gibljivih podob.
Letos je vsaj v bujno razcvetenem programskem smislu festival Jazz Cerkno nedvomno dosegel manjši vrh. Z ogromnim poudarkom na glasbenem histogramu evropske improvizirane godbe, se bo letos odvil že štirinajstič, tokrat z daleč najbolj zvezdniško obarvanim programom do sedaj, s katerim se zlahka kosa z vsemi ostalimi večjimi festivali pri nas. Od jutri, 14. 5. do 17. 5. v Cerknem!
Če začnemo kar na začetku, bodo festival otvorili portugalski improvizatorji Powertrio, ki so zanimivi iz dveh razlogov. Prvi je nedvomno harfa, na katero igra Eduardo Raon, ki je ravno v danes predvajan intervjuju dejal, da ga ob uglaševanju instrumenta še vedno ljudje sprašujejo, kje je dama, ki bo instrument igrala. Drugi pa je njihovo poreklo, saj smo v zadnjem času priča precejšnemu vzniku portugalske impro scene, pa naj bo to iz okvirov malo bolj radikalne založbe Creative Sources ali bolj jazzovsko usmerjene Clean Feed. Powertrio so pravkar povili prvenec What Do We Think While We Walk and What Do We Walk While Thinking, s katero se nam bodo tudi predstavili.
Sledil bo slovenski vložek z Jure Pukl High Interaction Group, čigar ostali člani so sicer ameriškega in avstrijskega porekla. O dejstvu, da gre za enega naših najprodornejših saksofonistov, ne gre izgubljati besed, prav tako ne o njegovih ekspresivnih poudarkih, zato podatek, da je pričujoči projekt tudi v tujini precej odmeven sploh ni presenečenje.
Prvi večer bodo zaokrožili očetje evropske improvizirane glasbe, in sicer gre za Alexander von Schlippenbach Trio, v katerem poleg njega nastopata še Evan Parker in Paul Lovens. Če teža imen morda sama zase ni dovolj zgovorna, naj omenim, da so ravno ti trije glasbeniki ob Petru Brötzmannu in Dereku Baileyu konec šestdesetih postavili evropsko sceno na noge.
Če pa je prvi večer neverjeten, je drugi prava znanstvena fantastika. S svojim triom ga bo odprla še ena živa legenda in morda ena najbolj znanih kontrabasistk v sodobni glasbi - Joëlle Léandre. Zelo dobra prijateljica pokojnih tako Johna Cagea kot že omenjenega Dereka Baileya, je v svojem igranju točno tam, kjer je pri svoji komunikaciji. Ostra, neposredna, kanček samovšečna in - naj feministke zamižijo - možata. Diapazon njenega ustvarjanja je nepregleden, zadnji dan pa nas bo počastila še z dodatnim solo koncertom.
Vmesni člen treh nastopajočih bo tudi drugi dan pripadel zasedbi z naše gore listi. Tokrat bo ta vloga pripadla bržkone dobro znanem triu Lolita, ki že od konca osemdesetih žmohtno eklekticirajo. Član zasedbe je tudi ob Zlatku Kaučiču morda najbolj prominenten slovenski bobnar Marjan Stanić.
Vrhunec pred koncem festivala pa bo nedvomno predstavljala zasedba Full Blast. Najljubši projekt Petra Brötzmanna je eden tistih, ki pošteno prevetrijo podstrešje slehernih duše v bližini, gospodova starost pa je glede na energičnost njegovih koncertov nedvomno vsaj zavajajoča, če ne celo tartifovska. Obetamo si lahko podobno izkušnjo, kot pred parimi meseci v Mariboru s to razliko, da bo Peter tokrat svoje grandiozno prepihovanje ponudil še bolj neposredno in surovo. Nenazadnje je zgovoren izpričevalec slednjega tudi koncertni posnetek iz Tampereja na Finskem, ki je bil dodan njihovemu letošnjemu albumu Black Hole, o katerem pa sem že veliko povedal.
Zadnji večer bo poleg omenjenega vnovičnega nastopa Joëlle Léandre in spremljevalnih dejavnosti v režiji fotografa Žige Koritnika in popotnika ter kulinaričnega specialista Daria Corteseja, prva dva koherentno zaokrožil. Bobnar iz Chicaga, Mike Reed, je svojim Loose Assembly letos že gostoval v Mariboru, gre pa za sodobnejši odraz chicaške tradicije. Sledili bodo skandinavski improvizatorji ESS ter ustanovitelj Italian Instabile Orchestra s svojim Tiziano Tononi Quartetom. Slednji nas bo - predvsem ljubitelje Dona Cherrya - v Cerknem navduševal s projektom, posvečenim prav velikemu trobentaču.
Zadnji nastop festivala pa bo pripadel Francozom. Push the Triangle je eden mnogih projektov Francka Vigrouxa, ki je sicer Jazz Cerkno označil za pravo oazo med podobnim festivali v Evropi. Slišali smo ga lahko tudi na ploščah Elliotta Sharpa, omenjeni kolektiv pa smelo kombinira progresivne rockerske drobce in improvizacijo newyorške šole. Kot je dejal v intervjuju za revijo Muska, si moramo obetati brutalen nastop, saj ga v zadnjem času subtilne zajebancije in nežnosti ne zanimajo. Bomo slišali!
14. 5. 2009 bo v Tovarni Rog ob 20:00 predstavljen Vortex Project, in sicer gre za interdisciplinaren glasbeni projekt skladateljice/pianistke Belme Bešlić (AUT/SLO) in skladatelja Bernhardta Gala (AUT). Manifestira se skozi svetlobno in zvočno projekcijo, elektronsko in akustično glasbo, animacijo, obliko glasbenega teatra in laptop koncert. Ukvarja se z manipulacijo poslušalčeve/gledalčeve percepcije časa, kar dosega s pomočjo intermedijskih sredstev izražanja.
V Tovarni Rog bodo predstavljeni moduli:
Utopia Planitia - intermedialni glasbeni performans za violino, orgle, elektroniko Textur - kombinacija fonografije in fotografije Relive - laptop koncert
Enkrat v teh dneh bo v okviru založbe Drugod, ki je seveda otrok Zavoda Druga Godba, izšla druga plošča slovenskih interpretov bossa nove Bossa de Novo, imenovana preprosto Nova. O tem za kaj točno gre, ne gre izgubljati besed, saj že ime samo pove bržkone vse. Ima pa njihov zvok nekaj izrazito slovenskega, čeprav je to še vedno dokaj čistokrvna bossa nova. In nje mojstri tudi z izidom te plošče ostajajo neponovljivi, a tako je tudi prav. Vsi se menda spomnimo najsvetlejše točke prejšnjega albuma Vivo!, za vsak slučaj pa vseeno manjši opomnik spodaj...
Nova se bo premierno predvajala danes ob 19:00 na Radiu Študent, v živo pa bo Bossa de Novo moč slišati na letošnji Drugi godbi.
Agressive Theatre išče nove člane in sodelavce! Gre za društvo, ki je bilo ustanovljeno konec leta 2007 z namenom izvajanja neobičajnih praks na področju umetnosti, zlasti v sferi vizualnih umetnosti (instalacije, internetna umetnost), ki jih raziskuje interdisciplinarno.
Agressive Theatre tako išče umetnike, ki se ukvarjajo s poezijo, gledališčem, performansom in vizualnimi umetnostmi (instalacije, internetna umetnost).
Kandidatke in kandidati naj pošljejo svoj umetniški življenjepis in osebne podatke (telefonska številka, e-mail, naslov) z morebitnimi dosedanjimi deli (skice, risbe, poezija) do 25.5.2009 na naslov: G-452, Gosarjeva 9, 1000 Ljubljana ali na e-mail naslov: aggressive.theatre@yahoo.com
Več pa tukaj. E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
V nedeljo se po vseobsegajočem praznovanju štiridesetletnice na popoldanskem programu Radia Študent obetata dve precej raznoliki oddaji. Ob treh se bomo potapljali v opojno in čutno vzhodnoafriško godbo danes že kultnih etiopskih muzičistov, ob sedmih pa nova plošča in uvertura v perverzno penetrirajoč koncert tria Full Blast na letošnjem festivalu Jazz Cerkno, čigar programu se bomo podrobneje posvetili v prihodnjih dneh. Za pokušino pa prvi večji hit kakega etiopskega vokalista na Zahodu in ekstrakt vselej predirnega Brötzmanna ob Marinu Pliakasu in Michaelu Wertmüllerju.
Muzej novejše zgodovine Slovenije je včeraj v sodelovanju z Goethejevim institutom v Ljubljani, odprl dokumentarno fotografsko razstavo »Berlin, november 1989«. Na njej se bo z več kot 60 črno-belimi fotografijami predstavilo 14 fotografov iz Vzhodnega in Zahodnega Berlina. Slednji bodo razgrnili osebni pogled na padec "Zidu" devetega novembra. Svojevrstna posebnost razstavljenih fotografij pa je predvsem ta, da ne gre za običajen spektakel fotografske reprezentacije, temveč za intimna doživljanja fotografov takratnih prelomnih zgodovinskih dogodkov. Več o razstavi pa tukaj in tukaj.
Yuyutsu RD Sharma je nepalski pesnik, pisatelj in prevajalec. Nedavno je gostoval na 14. Slovenskih dnevih knjige, in sicer v knjigarni Filozofske fakultete, v okviru Besedne postaje.
Rodil se je v Nakodarju v Pandžabu. Šolal pa v Batalu in na univerzi v Radžastanu, kjer je spoznal ameriškega pesnika Davida Raya, kar je bilo ključno za njegovo nadaljnje literarno ustvarjanje.
Izdal je deset pesniških zbirk in napisal en roman. Sicer gre za anglista in specialista za sodobno ameriško poezijo. V preteklosti se je ukvarjal tudi z igralstvom in poučeval na univerzi v Katmanduju. Leta 1995 se v celoti posveti pisanju in prevejanju.
Članke, poezijo in kolumne, objavlja v številnih revijah in časopisih, njegovi poeziji lahko prisluhnejo poslušalci po vsem svetu. Je tudi urednik za leposlovje pri založbi Nirala, v angleški jezik pa aktivno prevaja tudi druge sodobne nepalske pesnike, pri čemer se je nabralo že kar nekaj antologij, ki jih je sestavil oziroma uredil, med drugimi Roaring Recitals: Five Nepali Poets, ki je bila nominirana za laskavo priznanje azijske knjige leta 2001.
Živi v Katmanduju in New Delhiju, z njim se je pogovarjala Iva Novak. Več pa tukaj.
Danes zvečer se po dolgih letih v enkratni obliki na Radio Študent vrača oddaja Rože za Alberta. Gre za prelomno tovrstno oddajo v našem prostoru, kjer smo(ali pa bolje - ste) dolgo tega redno lahko poslušali novosti s področja avantgardnega ter sodobnega jazza. Slednja dva, sicer nadvse izmuzljiva pojma, nam bo danes zvečer ekskluzivno ob 40. obletnici Radia Študent ponovno predočil redaktor oddaje Zoran Pistotnik in nas tako vnovič popeljal v barviti, enigmatski ter predvsem mistični svet avantgardnih odvodov jazza. Ob 22:00 na Radiu Študent.
Radio Študent bo devetega maja, na nadvse pomenljiv datum sodobne zgodovine, praznoval svoj štirideseti rojstni dan.
O, to pa le ni kar tako. Radio Študent namreč že štiri desetletja rešetari, provocira, živcira, se zabava, reflektira, izobražuje, nastavlja ušesa pravičnosti in svobodi ter transcendira na valovih 89,3MHz. RŠ platforma je otrok leta, v katerem je bilo biti konformistično »out«, nemogoče pa »in«. Da pa ne bomo mistificirali že tako famoznega leta '68, naj ob tem zgolj dodamo, da je Radio Študent neposredni »efekt« študentskih demonstracij iz 1968. leta v Študentskem naselju v Rožni dolini. Radio se je tako tistega devetega maja 1969. prvič oglasil iz vlažne kleti VII Študentskega naselja v Rožni dolini – ostalo je zgodovina...
Danes, na sledi pionirskih mam in očetov, program Radia Študent sooblikuje več kot 150 sodelavcev. Začetne tri ure programa so se raztegnile na 17 ur dnevnega programa kreativnega brbotanja kritičnih umov, ki pa tako kot njihove mame in očetje, ne brbotajo zaradi zaslužkov, temveč preprosto zato, ker jim je mar, ker jim ni vseeno.
Radio študent kot neodvisno in nekomericalno javno občilo tudi po 40 letih svojega obstoja ostaja brez konkurence. In če parafraziramo zapis Maje Kač na spletnem portalu MMC, gre za radio, ki se je znal odzvati na družbene krize in spremembe. In verjamemo, da bo temu tako tudi v prihodnosti. Čez štiri desetletja pa vnovič divja rojstnodnevna zabava.
Skok v sedanjost. Radijci so ob svojem prazniku pripravili vrsto zanimivih dogodkov; med četrtim in osmim majem bo tako eter RŠ – a zaživel na prav poseben način - v legendarni posluh... V Kapelici pa se bo med drugim eksperimentiralo z XL eksperimentom oziroma se igralo z reinvencijo rabe radijskega medija v 21. stoletju.
Deveti maj pa seveda - rojstni dan! Štart praznovanja ob 16.00 na Filozofski fakulteti. Se vidimo!
Danes zvečer v Klubu Gromka na Metelkovi pričakujemo nekakšen korolarij ustvarjanju velikega Dereka Baileya in podobnih kitarskih improvizatorskih mojstrov. Klub bo namreč obiskal lizbonski eksperimentalno nastrojeni strunar Manuel Mota, ki od leta 1997 s svojo preparirano kitaro odkriva precej distinktiven, a vseeno domač stil ubiranja plastičnih strun od koder ga je nato pot vodila tudi k eletriki. Mož, ki med svoje vplive mirno šteje tudi Philla Niblocka bo torej danes "točno" ob 21:00 samo za nas preizpraševal sodobni kitarski jezik in verjeti gre, da bo igral na prave strune. Še prej, in sicer ob ustaljenem terminu 18:06, bo moč prisluhniti tudi intervjuju z njim, ki se bo zgodil na Radiu Študent.
Starejši poznavalci slovenskega rocka v najširšem pomenu besede se bodo prav gotovo spomnili zasedbe Na lepem prijazni, ki je leta 1980 izdala všečen LP What a Time to Make a Fool. Leta 1994 je sledil ponatis na kompaktnem ploščku, še enajst let kasneje pa se je rodil Na lepem prijazni Mutant in plošča Potaplja se raj. K sodelovanju pri nastanku slednjega je idejni vodja zasedbe, Vojko Aleksić, poleg starih članov med drugim zvabil tudi takšna imena, kot so Oto Pestner, David Jarh in Tinkara Kovač, kljub vsemu pa še vedno uspel izdati sebi lasten album, za kakršnega so sicer označili tudi prvega, saj je bil zvok skupine v našem prostoru vedno označen kot samosvoj. Med pristnim rock-bluesom, lomljenim jazzom ter vihravo-šaljivim zappovskim izrazoslovjem lebdeča mineštra je znala najbolj navdušiti predvsem v živo, Mutant pa je k temu dodal tudi nekatere elektronske produkcijske prijeme. Kakorkoli že, medtem, ko čakamo na nov izdelek, nam je Vojko iz svojega neusahljivega kreativnega repertoarja v pogled namenil nekaj videov za komade z zadnje plošče zasedbe Na lepem prijazni Mutant.
Fimuthe je dvojina, ki z gostujočimi peresi želi množino zapeljati na bralna filmska podoživetja, jo zavrteti v odmevih glasbenih prostorij in jo stakniti s horizonti teoretskih zagonetk...