Poskus analize dotika

Dotik kot navidez ena od samoumevnosti našega vsakdana, ki pa še zdaleč ni zgolj ... dotik. S sistematično analizo dotika se pri nas ukvarja Mirt Komel, ki je v svoji knjigi Poskus nekega dotika pričujočo tematiko razdelal skozi prizmo raznorodnih humanističnih in družboslovnih perpsektiv. Več o njegovi knijgi ter o konceptih pa tukaj.

Festival pomladi potrebuje vašo podporo!

Dragi prijatelji, partnerji in sodelavci!

Iz strani MOL smo ekipa Codeep / MoTA pretekli teden začudeni prejeli novico, da Festival pomladi prvič po osmih letih ne bo prejel podpore MOL. Po tem, ko smo januarja na programskem razpisu za projekt Festival pomladi prejeli 94 točk z obrazložitvijo, da gre za vrhunski glasbeni festival, ki ga je treba podpreti, je ista komisija v novem predlogu projektnega razpisa predlagala, da se Festival pomladi uvrsti na 6. mesto rezervne liste z obrazlozitvijo, da festival ni osredotočen na glasbo, temveč na medregijsko sodelovanje.

Glede na večletni trud, ki ga vsako leto večja ekipa vlaga v Festival pomladi in glede na neprestano iskanje novih glasbenih vsebin in razvojnih smernic, ki jih festival ponuja, nenazadnje pa tudi njegovo že osemletno prisotnost, uveljavljenost in obiskanost, vas ekipa Codeep naproša za pismo podpore, s katerim boste izrazili solidarnost festivalu in ekipi ter ogorčenje nad novo kulturno politiko, ki jo uvajata MOL in Ministrstvo za kulturo.
Vaša gesta bo za društvo Codeep pomenila ohranitev obstoja, saj je kljub aktivnostim naše delovanje in program letos ogroženo do stopnje, ko ga bomo verjetno primorani ukiniti.

Pretekli trije meseci (Nov-Jan) so bili večinoma v znaku pisanja 4 letnega programa za naše številne projekte: Festival pomladi, Codeep, Kinozvočenja, Festival Sonica, Projekti MoTA, Rezidenčni program, podpornih projekti-ArtistTalk predavanja in Mediateka T. Brate, ter nekaj referenčnih gostovanj (Elektra Montreal, Todays Art Haag,…).

V ekipi Codeep in MoTA smo prepričani, da smo zagotovo pripravili zanimiv in bogat program, ki pa je bil v 90% zavrnjen z neutemeljeno argumentacijo s strani komisije- ki bo ukinila večino projektov! Sprejeli smo dejstvo, da Ljubljana v nasprotju z ostalimi prestolnicami očitno še ni pripravljena na rezidenčni program, serijo Kinozvočenja in mnoge inovativne in referenčne projekte tujih ustvarjalcev, ki so stalnica v mednarodnem prostoru. Vendar menimo, da Festivala pomladi, ki je postal nujna spomladanski dogodek za večino mladih NE DAMO!

V priponki vam posiljamo vzorec pisma, ki ga lahko popravite, dopolnite, v celoti napišete, ali zgolj izpolnite, podpišete in pošljete na e-mail
mota.museum@gmail.com) ali po navadni pošti na naslov:

KD Codeep
Rožna dolina cesta II/36
1000 Ljubljana,
do petka 26. februarja 2010. Ker je rok za pritožbo čez tri dni, vas naprošamo, da se odzovete čimprej.
Zahvaljujemo se vam za pomoč!
lep pozdrav,
ekipa Codeep in MoTA

Več o festivalu in dostop do pisma podpore pa tukaj.

Avatar kot izhodišče za analizo tega in onega

Avatar. Zdi se, da je bilo o tem mega spektaklu povedano že vse. Ali pač? Avatar kot prvovrsten primer matrice reproduciranja sodobnega kapitalizma. Avatar kot alfa spektakel med spektakli, ki kar kliče po poskusu kritične analize. Več pa tukaj.

6. spletni literarni večer

6. spletni literarni večer: Nina Kokelj
Kdo je Nina?

Avtorica knjige Poletje s klovnom.

In kdo še?

Pridite, preberite in povprašajte sami na VI. spletnem literarnem večeru, ki se bo pod moderatorsko taktirko Tine Košir zgodil v sredo, 24. 2. 2010, ob 21h na www.spletnopero.si


Vabljeni!

Kinematični način produkcije

Jonathan Beller v svojem obširnem delu »The Cinematic Mode of Production« na sledi izrazite pripadnosti tradiciji kritične teorije lucidno odstira odnos med kinom in reproduciranjem sodobnega kapitalizma. Tematiziranja tega odnosa se tako loteva skozi prizmo različnih teoretskih miljejev, pri čemer z navajanjem konkretnih primerov iz popularne kulture razbija morebitno akademsko samozadostnost. Več pa tukaj.

Drugo dejanje v Kinodvoru!

Danes zvečer se bo v Kinodvoru zgodila premiera filma Drugo dejanje Olma Omerzuja, mladega režiserja, ki z danim filmom obiskuje evropske festivale in zanj prejema tudi nagrade. Premiero filma - ta je novembra 2009 v Pragi doživel tudi kinematografsko distribucijo - bodo otvorili Vojnovićevi Kitajci prihajajo.

Več o Drugem dejanju in o Olmu Omerzuju pa na spletni strani revije Ekran oziroma tukaj in tukaj.

Enoroki bandit

Jaga Jazzist so ravnokar izdali svoj šesti studijski izdelek, ki srenjo nesramežljivo napoti k zlatim časom progresivne glasbe. Novodobni fusion se napaja iz vrelcev Franka Zappe, ameriških progresivcev, Canterburyja ter najslajše od vsega, zgodnjih Nucleus. Spodnji posnetek sicer priča o problemih tovrstnih muzik danes, ko jih tudi koncertni produkcijski standardi nesramno porežejo, zato pa je zgodba nekoliko drugačna na sami plošči, kjer se ob devetih skladbah poslušalec nedvomno naužije nekaj izumrle romantike. Recenzijo in ploščo lahko poslušate TUKAJ v nedeljo ob sedmih zvečer, spodaj pa, kot rečeno, prvi single v koncertni izvedbi...

New Public Spaces: Dissensual Political and Artistic Practices

Kolektiv Radikalno izobraževanje je desetega februarja v Socialnem centru Rog predstavilo knjigo z naslovom New Public Spaces: Dissensual Political and Artistic Practices. V delu, ki je celoti dostopno tukaj, številne avtorice in avtorji razmišljajo o avtonomnih prostorih in družbenih gibanjih v odnosu do vladajočih institucij. Prav tako se ukvarjajo s političnimi reprezentacijami umetniških praks, vključno z umetnostjo v širšem post-jugoslovanskem kontekstu.

Predstavitev knjige, ki spričo tematiziranih tem nedvomno lajša dialog med različnimi sferami neodvisne in nekomercialne produkcije, nastajajoče v prostorih, osvobojenih prostega trga, ideologije potrošništva in menedžerskega mišljenja zagovornikov javno-zasebnega partnerstva v industrijah znanja in kreativnosti, je sklenila razprava o novih oblikah izkoriščanja znanstvene, umetniške in intelektualne produkcije, vključno z vprašanjem prekernosti.

Naj dodamo še, da je dogodek potekal v okviru iniciative K centrom svobodne kreativnosti.

Avtorice in avtorji: Barbara Beznec, Sezgin Boynik, Ibrahim Čurić, Janna Graham, Gal Kirn, Gašper Kralj, Andreja Kulunčić, Andrej Kurnik, Polona Mozetič, Said Mujić, Osman Pezić, Bojana Piškur, Marjetica Potrč, Tjaša Pureber, Antonis Vradis, Darij Zadnikar, Invisible Workers of the World, Radical Education Collective, Socialni center Rog, TEMP.

Mačka v škatli - Zresni se!

Zresni se (A Serious Man, 2009, Ethan in Joel Coen) v marsičem nadaljuje s prepoznavno estetiko zdaj že relativno obsežnega filmskega opusa bratov Coen, pri čemer pa se zdi, da je sožitje med formo in vsebino tokrat še malenkostno bolj rafinirano. Ne le, da pričujoči film več kot uspešno združuje vse tri bistvene relacije oziroma ravni razumevanja filmskega medija kot so film/gledalec, film/družba in film/film, temveč je način, prek katerega čudežna dečka z duhamornega srednje-ameriškega Zahoda podata komentar na aktualni družbeno-politični čas tako svež, da gledalec ob zaključni špici – kakopak v ne naključno izbrani glasbeni podlagi – preprosto obnemi. Tako uvod kot sklepno dejanje namreč zaokrožijo Jefferson Airplane s Somebody To Love iz leta 1967, torej obdobja, v katerem sta tudi sama odraščala. Več pa v novi številki revije Ekran.