ponedeljek, 25. julij 2016

The Kojn, domorodni četrtki, prejšn četrtek

Je že par dni minilo od dogodka, zapacano mnenje se je torej dodobra odpacalo. Problem je, ker se okajeni spomini ne izkristalizirajo kot neke hude teoretske misli tekom branja knjige, prej obratno. Probamo lahko.

Đaba koncerti so kul, u miru lahko težko prigarane pare porabiš za pivo. Uletel smo na dokaj prazen plac letnega odra Gale Hale na Metelkovi, katerega najem menda košta v rangu preddverja Križank. Nepreverjene govorice, ampak paše mal oment, ker so hude anarhistke za šankom in te fore. Ne spomnim se točno, kolk je bla ura, ko sta tipa začela pičit, ampak recmo, da je bla med deseto in enajsto nekje. Bil sm v prvi vrsti, kake tri, štiri metre od odra. Tovrstne godbe se vsekakor ne posluša tkole rezervirano. Mal se pozibavam, energije je blo neki, ampak sta tipa dost naizi začrtala, bobnar je mal švicu, menda je shujšal in zdej lažje tolče, sicer pa je bilo vsega konec, še preden sem dokrajčil drugi pir. Dvejst minut kitarskega drajsanja, kratkih kompozicij, nerazločnih tekstov, mislm, da se je bistvo benda kr lepo podalo. Smo kupil pol še majčke, js belo z roza logotom, kolega neko drugo farbo, k so jo še mel. Bobnar mi je reku, da rabm kupt velko, če se bom u lajfu odebljal. Nisem upošteval nasveta, bomo vidl.

Evo, mal smo rjasti, spil smo še en pir, da so bli trije.


Nina Cvar in Tit Podobnik FIMUTHE: Film, Music and Theory