četrtek, 21. maj 2009

Alain Badiou o pasteh sodobnega časa

Alain Badiou prav gotovo sodi med najpomembnejše, inovativne in provokativne francoske filozofe. V zadnjem času je postal izjemno prepoznaven tudi v angleško govorečem okolju. Od šestedestih let naprej, vse do leta 1999, je na univerzi Paris VIII poučeval filozofijo. Svojo akademsko pot pa je nato nadaljeval na École Normale Supérieure in na Collège International de Philosophie. Badioujevo življenjsko pot - kot še mnoge druge – je precej zaznamovalo leto 1968 s številnimi družbeno-političnimi implikacijami. Alain Badiou pa je znan tudi po svojem političnem udejstvovanju; tako je sprva deloval med mladimi komunisti, v osemdesetih letih pa je soustanovil postrankarsko »Politično organizacijo«.

Badiou kot filozof navkljub postmodernističnim stavam o koncu filozofije, ostaja zvest nekaterim klasičnim filozofskim konceptom kot so resnica, bit in subjekt. Je oster kritik t.i. postmodernega stanja in analitične filozofije. V njegovem opusu pomembno mesto zaseda matematika. Nanj so vplivali Platon in Hegel, v mnogih tekstih pa obravnava tudi dela filozofov in teoretikov, kot so Gilles Deleuze, Michel Focault in Jacques Lacan. V svojih tekstih često izraža izrazito kritično držo do avtorjev kot so Levinas, Glucksmann in Henry-Levy.

Poleg izvirnega ustvarjanja v polju filozofije gre za filozofa, ki je obenem tudi uveljavljen umetnik, romanopisec, pisec dramskih del, dramaturg in režiser, torej filozof – umetnik.

Za BBC, oddajo HARD talk je nedavno spregovoril naslednje:







0 komentarji:


Nina Cvar in Tit Podobnik FIMUTHE: Film, Music and Theory