The Kojn, domorodni četrtki, prejšn četrtek

Je že par dni minilo od dogodka, zapacano mnenje se je torej dodobra odpacalo. Problem je, ker se okajeni spomini ne izkristalizirajo kot neke hude teoretske misli tekom branja knjige, prej obratno. Probamo lahko.

Đaba koncerti so kul, u miru lahko težko prigarane pare porabiš za pivo. Uletel smo na dokaj prazen plac letnega odra Gale Hale na Metelkovi, katerega najem menda košta v rangu preddverja Križank. Nepreverjene govorice, ampak paše mal oment, ker so hude anarhistke za šankom in te fore. Ne spomnim se točno, kolk je bla ura, ko sta tipa začela pičit, ampak recmo, da je bla med deseto in enajsto nekje. Bil sm v prvi vrsti, kake tri, štiri metre od odra. Tovrstne godbe se vsekakor ne posluša tkole rezervirano. Mal se pozibavam, energije je blo neki, ampak sta tipa dost naizi začrtala, bobnar je mal švicu, menda je shujšal in zdej lažje tolče, sicer pa je bilo vsega konec, še preden sem dokrajčil drugi pir. Dvejst minut kitarskega drajsanja, kratkih kompozicij, nerazločnih tekstov, mislm, da se je bistvo benda kr lepo podalo. Smo kupil pol še majčke, js belo z roza logotom, kolega neko drugo farbo, k so jo še mel. Bobnar mi je reku, da rabm kupt velko, če se bom u lajfu odebljal. Nisem upošteval nasveta, bomo vidl.

Evo, mal smo rjasti, spil smo še en pir, da so bli trije.

Fimuthe je zrasel v samostojni projekt!

Tako. Fimuthe blogerski agregat je prerastel samega sebe. Prešel je v nov projekt, s tem pa se je zaključilo tudi neko obdobje... Morda še najbolj izraženo v logu starega dobrega Fimutheja... Odslej naprej nas lahko spremljate na popolnoma novi spletni strani, ki jo je v celoti oblikoval in programiral Tit.

Najdete nas na http://www.fimuthe.org/, s Titom pa obljubljava, da bova najinega Fimuthejčka še poskušala razveseljevati z občasnimi krajšimi prispevki...

Hvala vsem, ki ste nas brali, podpirali! Začetki so vselej najtežji, pa vendar v naših spominih zasedajo tiste prav posebne, morda najžlahtnejše prostorčke...

"Uradna" izkaznica Fimutheja:

Multimedijska blogerska platforma Fimuthe (Film, Music, Theory) je nastala januarja 2008, od takrat dalje pa se je vseskozi razvijala. V treh letih delovanja, ki je v celoti temeljilo na entuziazmu, je poleg številnih avtorskih prispevkov gostila več gostujočih peres in foto objektivov, ki so popisovala, beležila in delovala v raznovrstnih ustvarjalnih poljih: od gledališča, literature in jezikoslovja, zgodovine vizualnih umetnosti, pa vse do fotografije, videa in filma.

Poleg fokusa na omenjene ustvarjalne izraze se je platforma osredinjala predvsem na glasbo oziroma na raznovrstne zvočne slike, pri čemer je znotraj nje vzniknil tudi hišni band, fOLDER nEW Quartet, pozornost »Fimuthe-ja« pa je med drugim pritegnil tudi glasbeni blog Cvaj.

Tekom treh let »blogovanja« nekomercialnega, tako rekoč »community« blogerskega agregata, sva se snovalca Fimutheja odločila, da je čas, da avantura Fimuthe obrne nov list na svoji kiber poti. Na sledi zavezanosti Fimutheja k neprestanemu kreiranju novih (emancipatoričnih) izraznih režimov, ne nazadnje pa tudi k produciranju reprezentacij kot konstitutivnih protokolov procesa družbene konstrukcije realnosti, se zdi razširitev pričujočega bloga v spletno platformo, ki bo med drugim gostila Škratovo filmsko šolo 2011, pri kateri je še posebej potrebno izpostaviti sekcijo Odprti video (njen idejni vodja in urednik je Andrej Tomažin), povsem logično nadaljevanje.

Za konec lahko tako le še dodamo, da se je leta 2011 Fimuthe vzpostavil kot spletna platforma, ki svojo medijsko funkcijo prepleta z izobraževalno, emancipatorično, s čimer pa še intenzivneje nadaljuje svoje temeljno poslanstvo razumevanja spletnega medija kot tistega tipa medija, ki se jasno zaveda potrebe po stalni demistifikaciji in dekonstrukciji t.i. kiber metafizike. Stari blog Fimuthe pa vas sicer še vedno čaka na svojem blogerskem naslovu, naslovu, kjer se je vse skupaj tudi začelo...

Hvala...

Spletno pero vnovič na lovu - išče se najboljša kratka zgodba

IV. SPLETNI LITERARNI NATEČAJ ZA KRATKO ZGODBO

SPLETNO PERO

Spet je čas, da prsti švignejo po tipkovnici, kajti na literarnem portalu Spletno pero je znova razpisan lov na najboljšo kratko zgodbo! V svojo zgodbo na začetek, konec, nekam vmes, dobesedno ali obrnjeno na glavo vstavite tole temo:

Nagnem se skozi okno. Na desno, proti Prešernovemu trgu za visoko dvignjenim rdečim dežnikom hiti gruča japonskih turistov, v drugo smer se pomika krohotajoči se trop študentov. »Alora, kam zdaj?«, reče eden od njih, ko se smeh poleže. Grad, ki se molče dviga nad njimi, je po dežju kot umit. Vdihnem svež zrak, s prstov stopim na tla, da pod menoj zaškripa stari parket ter pustim okno priprto. V trenutku, ko se obrnem, zaslišim vzklik.

Svojo izvirno in doslej še neobjavljeno zgodbo, dolgo do 1000 besed in podpisano s šifro, kot priponko pošljite na natecaj@spletnopero.si najkasneje do 15. februarja 2011. V elektronsko sporočilo napišite svoje ime in priimek, naslov, telefonsko številko in šifro, ki si jo izmislite sami.

Komisija, ki jo sestavljajo Tadeja Krečič Scholten, Nejc Gazvoda in Mojca Pišek, bo izbrala deset najboljših zgodb. Tu so še nagrade:

nagrada: 210 EUR, objava zgodbe, knjiga;

nagrada: 170 EUR, objava zgodbe, knjiga;

nagrada: 125 EUR, objava zgodbe, knjiga;

– 10 nagrada: objava zgodbe, knjiga.

Najboljše tri zgodbe bodo objavljene v radijski oddaji Literarni nokturno na 1. programu RTV SLO, v kolikor bodo ustrezale umetniškim kriterijem uredništva. Najboljših deset zgodb bo predvidoma aprila objavljenih na spletni strani portala Spletno pero.

Pripravljeni ... pozor .... pišite!

Tanja Ahlin, urednica portala Spletno pero

Več o projektu pa tukaj.

Škratova filmska šola 2011 že potrkava...

Okuženi z novoletnim entuziazmom smo pred nekaj tedni dodobra začeli kovati načrte za nov cikel Škratove filmske šole 2011. Navdahnjeni z novoletnimi, skorajda že ritualnimi premenami, ustrezajoč nečemu, kar bi lahko bila simbolika zimskega solsticija, bo letošnja serija filmskih škratovanj doživela tudi nekaj pomembnih sprememb, za katere upamo, da bodo privabile še več novih udeleženk in udeležencev neformalne izobraževalne platforme, ki smo jo sicer začeli izvajati leta 2009.

Seveda več o vsem sledi!

Več o projektu Škratova filmska mala šola 2010 pa tukaj in tukaj.

Prav tako se nam lahko pridružite tudi na "Obraznem imeniku", in sicer tukaj.

Ob zaključku Škratove filmske male šole 2010

Predstavljamo zbornik in film, ki sta nastala v okviru Škratove filmske male šole 2010. Več o samem projektu pa tukaj.

Open publication - Free publishing - More zbornik

Vabilo na predstavitev zbornika in ostalih aktivnosti Škratove filmske male šole 2010

Veselo, decembru primerno, vam bomo v sredo, 29. decembra 2010, ob 18h v Klubu Sot 24, 5 (AKC Metelkova mesto, Ljubljana) predstavili zbornik Škratova filmska mala šola 2010: Revščina in socialna izključenost skozi filmski medij, ki je nastajal skozi letošnja škratovsko-filmska druženja. A to še ni vse! Poleg zbornika, v katerem boste našli besedila Katje Čičigoj, Barbare Drole, Andreja Tomažina, Matica Majcna, Tjaše Pureber, Dareta Pejića, Eve Podobnik, Gorana Kompoša, Mojce Kambič in Nine Cvar – vsa so nastala na delavnici pisanja o filmu – vam bomo pokazali še kratek dokumentarni film Izrezi praznine, ki je luč svojih izrezov doživel na kolektivnih praktičnih delavnicah Škratove filmske male šole 2010.

S filmsko obarvanimi takti DJ-jev, ki slišita na imeni Heidi Prospect in Slaughterdick, bomo v nadaljevanju večera pritajili uvodne, nekoliko bolj formalne besede ter se prepustili grizljanju čipsa, oreškov, bobi palčk, predvsem pa gruvi kovanju načrtov za nov cikel Škratove filmske male šole 2011!

Ekipa Škratove filmske male šole 2010.

---

Projekt Škratova filmska mala šola izvajamo v organizaciji Kulturno umetniškega društva Anarhiv. Projekt so finančno podprli Urad RS za mladino, Urad za mladino MOL in Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, ŠOU. Projekt izvajamo tudi s pomočjo YHD – Društva za teorijo in kulturo hendikepa, KUD Mreže in CNVOS-a. Zbornik pa je izšel v tiskarni DEMAT d.o.o.

Novo predavanje Škratove filmske male šole: Barbara Drole

Predavanje: Barbara Drole: Enakost in razredni boj pri Jean-Lucu Godardu

30. 11. 2010, ob 18.30 v Klubu SOT 24, 5 (stavba Lovci), Metelkova mesto

Renome Jean-Luca Godarda najverjetneje presega neskončno gomilo knjig ter znanstvenih in poljudnih analiz njegovih filmov, življenja in ustvarjanja. Te dni bo eden ključnih predstavnikov francoskega novega vala dopolnil okroglih 80 let, kar bo vsekakor spodbudilo porast projekcij in analiz njegovega opusa. Na tokratni Škratovi filmski mali šoli se bomo prepustili temu toku, vendar ne v kakšni nostalgično-kultivirani maniri, temveč na način, ki bo zvest Godarjevemu projektu in naporu. Sprehodili se bomo skozi nekaj interpretacij njegovih zgodnejših izjemno političnih filmov ter na podlagi njihovih soočanj skušali nakazati nekatere smernice za ne/razumevanje in umestitev njegovega projekta - Film Socialisme.

Literatura:

Althusser, Louis. 1962. Contradiction and Overdetermination. Dostopno na: http://www.marxists.org/reference/archive/althusser/1962/overdetermination.htm

MacCabe, Colin. 1980. Godard: Images, Sounds, Politics. London: Macmillan.

Marx, Karl. 1961. Kapital. Kritika politične ekonomije. Prva knjiga. 167-200. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Ranciere, Jacques. 2006. Film Fables. Oxford, New York: Berg

Toscano, Alberto. 2008. Money, Militancy, Pedagogy: Godard 1967-72. Dostopno na: http://kinofist.blogspot.com/2008/06/money-militancy-pedagogy-godard-1967-72.html

Zedong, Mao. 1937. On contradiction. Dostopno na: http://www.marxists.org/reference/archive/mao/selected-works/volume-1/mswv1_17.htm

Predvsem pa filma La Chinoise (1967) in Film Socialisme (2010).

Barbara Drole je podiplomska študentka teoretske psihoanalize. Ostalo je trenutno manj pomembno.

Novo predavanje Škratove filmske male šole: Tjaša Pureber

Predavanje: Tjaša Pureber: Od Romov do Ciganov in Drugi (balkanizmi) Emirja Kusturice

2.11.2010, ob 18. uri v Klubu SOT 24, 5 (stavba Lovci), Metelkova mesto

Eden najbolj znanih prodajalcev balkanizmov zadnjih desetletij, filmski režiser Emir Kusturica, v zahodni kolektivni zavesti uspešno vzdržuje Balkan kot zadnjega Drugega, podobno kot Rome ustoliči kot poslednje plemenite divjake (pustimo za hip ob strani njegovo projekcijsko identifikacijo Balkana preko Romov), v katere projicira vse romantične ideale strasti do življenja, ki jo je 'zahod' že davno izgubil (a v resnici, jasno, nikoli imel). V naši diskusiji bomo skozi dekonstrukcijo Kusturičinega opusa pokazali, kako njegovo stereotipno reprezentiranje romske skupnosti (predvsem v filmih Črna mačka, beli mačkon in Dom za obešanje) še poglablja fašistoidno socialno marginaliziranost in družbeno izključenost skupnosti na robu.

Pri tem bomo poskušali preseči mainstream kritike, ki Kusturici očitajo neverodostojno reprezentacijo Romov zaradi njegovega ne-romskega porekla (ob hkratnem zavedanju težav, ki jih s sabo prinaša dejstvo, da o Romih vedno govorijo drugi, ne pa sami) in se lotili problematične zastavitve njegovega objekta preučevanja, ki Romom onemogoča vzpostavitev v subjekt. Zagovarjali bomo tezo, da je potrebno tako imenovano 'romsko problematiko' prenehati obravnavati skozi spekter multi-kulturnega pristopa, ki nujno vodi v (samo)pozicioniranje Romov kot enotne nacije, temveč pereče 'romsko vprašanje' misliti politično oziroma ga zastaviti kot vprašanje razrednega boja ter se tako izogniti humanitarizmu, biologicizmu, nacionalizmu in rasizmu.

Literatura:

Badiou, Alain. 2005. Uses of the word 'Jew'. Dostopno prek: http://www.lacan.com/badword.htm.

Bjelić, Dušan I. in Obrad Savič (ur.). 2002. Balkan as Metaphor. Cambridge/London: The MIT Press.

Hartley, George. 2003. The Abyss of representation: marxism and the postmodern sublime. Durham/London: Duke University Press.

Gabor, Elena. 2007. Gypsy Stereotypes and Ideology Levels in two European Feature Films. Dostopno prek: http://www.uri.edu/iaics/content/2007v16n2/22%20Elena%20Gabor.pdf.

Marx, Karl in Friedrich Engels. 1844/1969. Izbrana dela, ur. Boris Ziherl. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Said, Edward W. 2003. Orientalism. London: Penguin Books.

Sean, Homer. 2008. The Roma do Not Exist: The Roma as an Object of Cinematic Representation and the Question of Authenticity. Dostopno prek: http://www.enl.auth.gr/gramma/gramma06/homer.pdf.

Situacionist International. 1965. The Decline and Fall of the Spectacle-Commodity Economy. Dostopno prek: http://www.bopsecrets.org/SI/10.Watts.htm.

Todorova, Maria. 2009. Imagining the Balkans. Oxford: Oxford University Press.

Tjaša Pureber je politologinja, doktorska študentka sociologije kulture in novinarka. Ukvarja se predvsem s teorijo revolucije in objavlja v različnih znanstvenih publikacijah.