sobota, 15. avgust 2009

Rashied Ali


Pred dnevi, oziroma natančneje 12. avgusta, je ugasnilo še eno življenje, nerazdružljivo povezano z jazzovsko zgodovino. Bobnar, ki bo v spominu mnogih ostal predvsem kot dokončni ritmični osvoboditelj Coltraneove glasbe, je prav s tem v jazz vtisnil neizbirsljiv pečat. Seveda pa bi se mu godila krivica, če bi se ga spominjali zgolj po omenjenem, dasiravno izjemno pomembnem prispevku. Še pred tem je namreč sodeloval z Albertom Aylerjem, Sonnyjem Rollinsom, Sunnyjem Murrayjem, Paulom Bleyjem in Pharoahom Sandersom, bobnal pa je tudi na prvih dveh ploščah še kako pomembnega altovskega free-jazzista Mariona Browna, sicer osrednjega alta na Traneovi Ascension.

Njegov prihod k slednjemu je v veliki meri povzročil odhod Elvina Jonesa, a pričevanja o izpodrivanju so povsem neresnična. Coltrane je namreč želel imeti dva bobnarja, a Elvinu njegov ego tega pač ni dopuščal. Poleg tega Elvina označujemo kot vrhunec uokvirjenega ritmiziranja medtem, ko je Rashied kakršnokoli pritrkovalno sosledje povsem podrl. V tem smislu je bil nemara Traneu takrat še bližje kot Elvin, kot vemo, pa se je John v zadnjih letih svojega življenja glasbeno precej oddaljil od prostora, kjer sta svoje ime zgradila Tyner in Jones. Tako je Ali postal monumentalen del spritualno najbolj navdahnjenega Traneovega obdobja, skupaj pa sta posnela tudi enega prvih boben/saks duetov, h kateremu se protagonisti danes povsem uveljavljene postavitve še vedno vztrajno vračajo.

V sedemdesetih je bil ena osrednjih figur newyorškega free-jazza, vodil je svoj klub Ali's Alley, ustanovil založbo, pomagal pri organizaciji festivalov in še naprej predvsem muziciral v svojem, značilnem netempiranem slogu. Med svoje kasnejše glasbene korespondence lahko prišteje vse od Henryja Grimesa, Keijija Haina in Billa Laswella, pa do Johna Zorna in Marilyn Crispell ter mnogih drugih. S svojim kvintetom je igral in snemal vse do smrti, v letošnjem letu pa se je podpisal pod vsaj štiri plošče.

Preostane nam torej le še, da prisluhnemo nekaj njegovim razpršenim trkom z membranami ter činelami...









0 komentarji:


Nina Cvar in Tit Podobnik FIMUTHE: Film, Music and Theory