Re - artikuliranje in re - vizualiziranje

Zvesti bralci spletišča Fimuthe! Prav gotovo ste opazili, da Fimuthe sameva že skoraj mesec dni; pa seveda ne zaradi vas, drago bralstvo, temveč zaradi najine navidezne neaktivnosti.

Zakaj navidezne? Zato ker s Titom za vas pripravljava novo različico bloga, ki sva ga sicer zagnala zdaj že daljnega leta 2008 - čas v kiberprostoru se vendarle manifestrira drugače kot v materialni realnosti. Ali pač?

Kakorkoli že. V kratkem se vam bo ob kliku na dani spletni naslov prikazala nova spletna stran, konceptualno in vizualno re - organizirana.

Do takrat pa še naprej vljudno vabljeni k brskanju po starih Fimuthejevih vsebinah, ki se jih je v dveh letih blogovanja nabralo kar precej.

Greva, novi film Sama Mendesa

Mendes, ki je svojo poklicno pot začel kot gledališki režiser, k teatru pa se kontinuirano vrača še dandanes, se v svojih, do sedaj petih posnetih celovečercih, ukvarja z raznovrstnimi problematikami sodobne zahodne kulture, še najraje pa ameriške. Vizualizacije le-teh se loteva prek različnih zornih, predvsem pa zgodovinskih kotov. Na tej sledi v svoje filmsko vidno polje često vnaša tematiziranja različnih desetletjih: od recesijsko-depresivnih tridesetih let v Poti v pogubo (Road to Perdition, 2002), pa vse do vzpostavljajoče se »Pax Americane petdesetih let v po brechtovsko distancirani Krožni cesti (Revolutionary Road, 2008), v kateri je gledalec priča mukotrpnemu razkrivanju tragičnosti patriarhalne družbe t.i. težke moderne.

Na nek način dobitnik oskarja za najboljšo režijo Lepote po ameriško temu sledi tudi v svojem zadnjem filmu, Greva (Away We Go, 2009). A Mendes se v zgodbi o paru v zgodnjih tridesetih letih, Veroni (Maya Rudolph) in Burtu (John Krasinski), ki pričakujeta svojega prvega otroka, želi izmakniti svojemu značilnemu, resnobnemu filmskem diskurzu obravnave nekaterih stalno ponavljajočih se tematik v njegovem sicer kratkem kinematičnem opusu.

Več pa v novi številki revije Ekran.

Škratova filmska mala šola vas vabi na predavanje: Dare Pejić: Onkraj podob spektakla: kritika institucij v dokumentarnem filmu

Predavanje: Dare Pejić: Onkraj podob spektakla: kritika institucij v dokumentarnem filmu

9.6.2010, ob 18. uri v Klubu SOT 24, 5 (stavba Lovci), Metelkova mesto

Fotografija psihiatrične bolnišnice, tovarne ali zapora prav malo pove o dejanskosti odnosov v teh ustanovah, se pravi je za dokumentarni film to tema brez vsebinske zgodbe. Podobno je o fotografski 'reprodukciji dejanskosti' razmišljal Bertolt Brecht na začetku prejšnjega stoletja o fotografijah Kruppovih in AEG tovarn. Ne gre več za preprosto reprodukcijo dejanskosti, saj naj bi prava dejanskost pobegnila v funkcionalnost. Gola podoba tovarne, kot primer funkcionalizacije človeških odnosov, o dejanskosti odnosov molči in da bi jih lahko razumeli je po Brechtu potrebno nekaj »zgraditi«, nekaj »umetnega, skonstruiranega«. Ob pregledu odlomkov iz izbranih dokumentarcev se bomo torej spraševali zmožnostih kritike institucij na filmu.

Viri in literatura:

Althusser Louis. Izbrani spisi. Ljubljana: *cf., 2000

Benjamin Walter. Mala zgodovina fotografije. [1931]. Izbrani spisi. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1998

Benjamin Walter. Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati [1936-1939]. Izbrani spisi.

Ljubljana: Studia Humanitatis, 1998

Depardon Rayomond et Sabouraud Frédéric. Depardon/Cinema. Paris: Cahiers du Cinéma, Ministére des Affaires Étrangères, 1993

Dare Pejić, podiplomski študent sociologije kulture, sodelavec RŠ in revije Ekran

Novo predavanje Škratove filmske male šole: Saša Šavel Burkart: Manjšinska kinematografija: turško-nemški film

Vljudno vabljeni na četrto iz serije sedmih predavanj, ki bodo potekala v okviru Škratove filmske male šole 2010:

26.5.2010, ob 18. uri, v klubu SOT 24,5 (stavba Lovci), Metelkova mesto.

Saša Šavel Burkart: Manjšinska kinematografija: turško-nemški film

Zadnje čase se v nemškem prostoru v filmski in literarni teoriji postavlja vprašanje, kakšne nacionalnosti je delo izpod peresa oz. kamere ustvarjalca, ki ima turške korenine in je narejeno v večinskem jeziku. Da pa je tudi »manjšinska kinematografija« (kot definiramo turško-nemški film na podlagi definicije »manjšinske književnosti«, kakor sta jo podala Deleuze in Guattari) del nacionalne kulture, bo v novem predavanju Škratove filmske male šole, s pregledom zgodovine turško-nemškega filma in njegovih značilnosti, pokazala mag. Saša Šavel Burkart, novinarka in urednica oddaje Platforma na RTV Slovenija.

Predavanje se bo zgodilo v sredo 26.5.2010 ob 18.00 uri, v Klubu SOT 24,5 (stavba Lovci, Metelkova mesto), ki nam ga je v ta namen prijazno posodilo YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa.
Več o predavanju in Škratovi filmski mali šoli 2010 si lahko preberete na spletni strani, na kateri pa lahko med drugim najdete tudi posnetke že izvedenih predavanj, izhodišča za sodelovanje v delavnici pisanja o filmu, galerijo in napoved ostalih aktivnosti pričujočega projekta.

---

Projekt Škratova filmska mala šola izvajamo v organizaciji Kulturno umetniškega društva Anarhiv. Projekt sta zaenkrat finančno podprla Urad RS za mladino in Urad za mladino MOL. Projekt izvajamo tudi s pomočjo YHD – Društva za teorijo in kulturo hendikepa, KUD Mreže in CNVOS-a.

Koordinatorki projekta Nina Cvar (ninacvar@gmail.com) in Mojca Kambič (mojkam@gmail.com).

Shannon Bell: Shooting Theory

V sredo, 2. junija, bo ob 12h v predavalnici 1 na Fakulteti za družbene vede predavala prof. dr. Shannon Bell, performans filozofinja, ki živi in piše filozofijo-v-akciji. Je avtorica, soavtorica in urednica več knjig, med njimi: Reading Writing and Rewriting the Prostitute Body (Indiana University Press, 1994), Whore Carnival (Autonomedia, 1995), Bad Attitude/s on Trial (University of Toronto Press, 1997), New Socialisms (Routledge, 2004) in Fast Feminism (Autonomedia, 2010).

Naslov ljubljanskega predavanje je torej Shooting Theory, pri čemer gre za predstavitev avtoričinega projekta snemanja teoretskih konceptov skozi snemanje naravnih pojavov ob mrtvem morju, in sicer skozi koncepte različnih filozofinj in filozofov: na primer Simone Weil, Spinoze, Heideggra in Paula Virilia.

Avtorica bo - slednja sicer predava sodobno in post-sodobno teorio, kiberpolitiko, postidentitetne politike, estetiko in politiko, nasilno filozofijo (violent philosophy) ter hitri feminizem (fast feminism) na Univerzi York v Kanadi - svojo zadnjo knjigo prvič predstavila prav v Ljubljani.

Intervju s Petrom Stricklandom, režiserjem filma "Katalin Varga", in Barbaro Kelbl

S sodelavcem sva za zadnjo radijsko oddajo pripravila dva filmska intervjuja. Tako si lahko poslušate daljši intervju z britanskim režiserjem Petrom Stricklandom, ki je režiral film Katalin Varga - vidite ga lahko tudi na rednem sporedu Kinodvora -, vaša ušesa pa lahko usmerite tudi k poslušanju pogovora z Barbaro Kelbl, korežiserko filma "Šum v filmu", pod katerega se je podpisal še Viki Bertoncelj.

Več pa tukaj.

Plesni Ukrep!

Med 13.5. in 16.5. je v Plesnem Teatru Ljubljana potekal bienalni festival plesnih perspektiv, o katerem boste sicer lahko več izvedeli jutri, ob 16.00 na Radiu Študent.

Festival plesnih perspektiv so prvič izvedli maja 2008, želja pričujočega dogodka pa je odziv na vsakokratne potrebe domačega kulturnega prostora in prakse sodobnega plesa.

Na letošnjem Ukrepu se je tako premierno predstavilo pet novih plesnih projektov, ki so nastajali v okviru programa "Medukrep", ustvarilo pa jih je 34 plesnih in drugih umetnikov najrazličnejših generacij.

Več o festivalu, t.i. dramaturških premislekih ter o ustvarjalkah in ustvarjalcih festivala pa tukaj.

Nepredvidljivi spletni večer z Andrejem Morovićem

Na Spletnem peresu se boste lahko v torek zvečer, to je 11.5.2010 ob 21h, udeležili nepredvidljivega spletnega dogodka v družbi Andreja Morovića, o katerem smo na Fimutheju že pisali. Pogovor s pisateljem, popotnikom, fotografom in avtorjem zbirke kratkih zgodb "In si tu" bo moderirala Tina Košir. Več o vsem pa tukaj.


Ima tu prste vmes davno pozabljena ljubica? Pobrskal je po telefonskem imeniku, ji orisal uganko in kar naravnost vprašal: »Razkrij mi skrivnost, si ti bila ta?«