petek, 10. april 2009

Zenit gneva

Morebiti je naslov le nekoliko pretiran, a dejstvo je, da včerajšnji nastop kultnih Japoncev Zeni Geva v nobenem pogledu ni potešil megalomanskih apetitov. Zasedba, ki ima za seboj več kot deset albumov in kopico zavidljivih referenc, bi po včeraj prikazanem prej sodila med povprečne skandinavske metalce, kot pa med vodilne vzhodnjaške težkokategornike.

Že začetna repetitivna forma skladb je obetala dokaj enoznačen zaključek festivala Bolivija 1952, kasnejši elektronski mrk frontmena KK Nulla pa je zadevo samo še poslabšal. Sicer je bobnar Tatsuya Yoshida - edina svetla točka koncerta - z drugim kitaristom Mitsurujem Tabatejem vmes uprizarjal nekakšno improvizacijo, a vse skupaj je delovalo tako, kot da v življenju še nikoli nista improvizirala povsem na suho. In slednje bendu takšnega kova vsekakor ne pritiče.

Po premoru zaradi omenjenih tehničnih težav, so ubrali nekoliko manj udarno ter zvočno precej bolj zanimivo pot, saj je premica komadov znala napraviti kakšen nepredvidljiv zavoj ali celo razdor. KK Null je v teh situacijah smelo manevriral z nekaj efekti in drugače že precej naslišanim power akordom dodajal pridih nekonvencionalne zamaščenosti. A konec koncev je nastop trajal tako malo časa, da slednje niti ni moglo priti do izraza, kaj šele zavzeti ter razkosati oder, kar se od takšnih zasedb upravičeno pričakuje. Le eno skladbo trajajoč encore je dokončno ustoličil že v popoldanskem intervjuju začrtano nezgovornost "kultne" zasedbe, s katero smo bržkoprej opravili.

Ker osebno nisem bil prisoten pri obeh predvozačih na festivalu, o njih lahko zapišem le to, da so v glavnem pustili pozitiven in navdihujoč vtis. Italijanski Fuzz Orchestra bojda z nekaj več muzične pronicljivosti dasiravno so avstrijski Jakuzi's Attempt v slišanem ponudili precejšnjo raznolikost in s kitaristovega vidika tudi veliko potenciala. Zato spodaj pripenjam njihov video...


0 komentarji:


Nina Cvar in Tit Podobnik FIMUTHE: Film, Music and Theory