Intervju z Radical Improvisation Duetom

V prihajajoči številki glasbene revije Muska bo moč prebrati intervju z Jako Bergerjem in Markom Karlovčcom, in sicer gre za dvojec, ki sestavlja Radical Improvisation Duet, enega redkih tovrstnih glasbenih projektov pri nas. Če ne prej, ju bo moč videti in slišati na letošnji Sajeti ob italijanskem improvizatorskem duetu Mimesys. Ker je bilo zaradi pomanjkanja prostora potrebno intervju skrajšati, lahko neuvrščena vprašanja in odgovore preberete tukaj...

Pisal sem že o ustanovitvi založbe EatThis Production in izdaji dveh ploščkov, v tem delu intervjuja pa sta več povedala o svojih stranskih projektih in vplivih...


Jaka, koliko je po tvojem mnenju možnosti, da bo založba EatThis Production docela zaživela in hkrati sledila zastavljenim smernicam?

Jah, založba bo naredila v najslabšem primeru toliko, kolikor bom ustvarjal jaz. Za popoln zagon pa so seveda potrebna sredstva, ki so v našem primeru res minimalna. Cilj je bil zagotoviti ugoden tisk CD ploščkov po sto do dvesto kosov in pomagati lokalnim ustvarjalcem priti do izdelka za zelo malo cekinov. Tu na tej točki bi rad poudaril, da je EatThis usmerjen v izdajo eksperimentalnih projektov, svobodne improvizacje, noisa in sorodnih zvrsti, ki v Sloveniji nimajo svojega prostora. Hkrati pa ne zapiram vrat nobenemu, ki si želi imeti v roki svoj CD. Ustvaril bom zbirko neodvisnih ustvarjalcev, kjer bo vsaka skupina ali posameznik sam poskrbel za svoj izdelek. EatThis kot založba ne vzame nič, ampak le pomaga do ugodnih tiskov ploščka in ovitka, ki so last ustvarjalca. Začeli smo s lastnimi izdajami in v prihodnje se bomo trudili ustvariti čimveč povezav s tujino in tujimi glasbeniki in najbolj pomembno, ohraniti »edge« ter ga pomikati globlje in globlje v neznano.


Na zalogi imata kar nekaj posnetkov. Sta jih morebiti pošiljala kakšni založbi ali je bila že v začetku ideja o izdajanju bolj samozadostno nastavljena?

Marko: Nisva še. Nameravava v prihodnosti, čeprav je tudi to riskantno, ker moraš v večini primerov ploščo še vedno plačat sam in po možnosti še ogromno časa čakaš. Samozaložba je pravzaprav edina opcija, da v nekem razumnem času dobiš ploščo in jo prodajaš na koncertih.

Jaka: Bilo je milijon idej o tem kako priti do CDja. Za izdajo pri večji založbi potrebuješ čas, živce in potrpljenje, na koncu pa še kar nekaj denarja, kajti če ne odkupiš nekaj CDjev te sploh ne izdajo. Odkup nekaj sto CDjev pa se obrne v tako številko, da midva na ta način kot sva izdala ti dve plošči, narediva štiri plošče. Seveda je za referenco in pozornost javnosti dobrodošla še kaka izdaja v tujini, vendar bo zaradi priročnosti in sredstev večina izdelkov izhajala pri EatThis.


Poleg očitnih referenc z Brötzmannom in Zornom na čelu, kje za muziciranje v duetu najdeta največ navdiha?

Marko: Vplivov je ogromno. Če izključimo neglasbene vplive, bi zgolj seznam verjetno še vedno obsegal deset strani. Med njimi so gotovo John Coltrane, John Zorn, Morton Feldman, Keiji Haino, Cheval De Frise, Mars Volta, At-the Drive-In, Anthony Braxton, Merzbow, L. Subramaniam, Ornette Coleman, Godspeed You! Black Emperor, Silver Mt. Zion, Iannis Xenakis, Milford Graves, Derek Bailey itd. Zelo uživam tudi v preučevanju posameznih glasbenikov, branju intervjujev in knjig. Predvsem me zanima, kako sami govorijo o svojem početju, s kakšnimi glasbenimi in ostalimi problemi se soočajo. Nekaj najbolj fascinantnega je spoznavati slog in osebno govorico nekega umetnika ali umetnice, ugotoviti kako pristopa k materialom, ki jih uporablja. To mi daje zagon in motivacijo. Ponosen sem na svojo zbirko vplivov, nihče ne obstaja in ustvarja v vakuumu, zato vedno rad omenim umetnike ali umetnice, ki jih imam rad.

Jaka: Jaz brskam po tišini. Res! Brez tišine si samo kopija, pa še s tišino se včasih težko prebiješ do tega, kar si. Drugače obožujem Milford Gravesa, Sun Raja, Art Ensemble of Chicago, Mikea Pattona, Williama Parkerja,Vinka Globokarja, Sussie Ibarra, Cooper Moore, Merzbow, 2227, Hella, glasbo hipijev in fusion v sedemdesetih, brutalno težak zvok metala, velike pihalne zasedbe v duhu svobodne improvizacije, garažni zvok, subtilne frekvence, mikro zvok, …… okolje.


Marko, je kakršnakoli oživitev tvojega projekta Sinai zdaj, ko je John Zorn pri nas nadvse aktualen, še mogoča?

Dvomim. Če bi se pojavila kakršnakoli možnost nastopa ali sodelovanja povezanega z njim, bi prav gotovo rajši sestavil kaj z Jako in s katerim izmed aktualnih projektov. Si pa želim še kdaj igrati Zornovo glasbo.


Kako si sploh začel s študiranjem njegove glasbe?

Pred nekaj leti me je začela zelo zanimati njegova glasba. Vanjo sem se vrgel kot ljubitelj. Ko sem začel s projektom Sinai, sem se prek poslušanja in zapisovanja skladb projekta Masada seznanil z nekaterimi aspekti njegovega dela in poetike. Me pa zanima njegovo delo tudi v širšem umetniškem kontekstu. Za hec lahko dodam, da mi je dejansko všeč vsa njegova glasba(smeh).


Bi se z oceno, da je Zorn odličen skladatelj in malo manj odličen saksofonist, strinjal?

Osebno se ne bi strinjal. Mislim, da je odličen skladatelj in odličen saksofonist, eden izmed dejanskih inovatorjev. Na saksofonu je razvil lastno, prepoznavno govorico. Poleg očitnih vplivov je vpeljal kopico tehnik in pristopov, ki so povsem originalni. Kot v njegovih kompozicijah, je tudi v njegovem igranju prisotna zelo specifična koncepcija časa in fraziranja. Morda to nekaterim ni všeč. Dosti ljudi njegovega igranja ne jemlje resno. Sicer pa so kriteriji takih sodb dostikrat čudni.


Jaka, sodeluješ tudi s kolektivom Strojmachine, ki predstavlja nekakšno evolucijo The Stroj. Bi nam morda zaupal, kako je do tega projekta prišlo?

V zasedbo Strojmachine sem prišel pred dvema letoma. Na koncertu Petra Erskina v Celju sem spoznal Janeza in Bojana(Janez Levec in Bojan Krhlanko; op. a.), ki sta me povabila na vajo. Od prvega trenutka sem bil »hooked« in tako sem ostal v »drumdreamlandu«(smeh). Ekipa, ki se je odločila peljati zgodbo naprej z imenom Strojmachine, je hotela ohraniti prvotni koncept stroja z ustvarjanjem lastnih inštrumentov, odkrivanjem novih zvokov in dela v duhu plemena, kjer je pomemben vsak posameznik. Jaz osebno sem našel izziv v popolnoma drugačnem pristopu do tolkal in ustvarjanja glasbe na veliki konstrukciji. Največji dosežek v novi zasedbi sta inštrumenta orgle in bas-harfa, ki sta glavni razlog za novi zvok Strojmachine. V primerjavi s staro zasedbo, kjer je bil prisoten predvsem ritem in ambient, se tu pojavita melodija in bas linija, ki sta pomemben faktor in prvi korak v evoluciji nove zasedbe. Jorge(Jurij Šuhel; op. a.), ata ekipe pravi, da smo v zadnjih dveh letih uresničili veliko idej, ki prejšnja leta niso imele možnosti za realizacijo. V tem trenutku ustvarjamo novo glasbo in raziskujemo skrajne meje in potenciale novih inštrumentov in mislim, da bi bilo Vinku Globokarju pri nas zelo všeč(smeh).


Poleg tega spisek zasedb, v katerih igraš, ni ravno kratek…

Svoje projekte sem nekako združil pod imenom BRGS Time, sodeloval sem s Samom Šalamonom, Achillejem Succijem, Aya Shimuro, N'tokom, Wilbertom DeeJoodejem, Akademskim pevskim zborom Maribor, posnel radijsko igro Sence in Sinkope, ustvarjam z novomeško svojeglavo fusion zasedbo Od franclna možgani,… V zadnjem času največ časa posvečam duetu z Markom in hibridnim sodelovanjem dueta, plemenu Strojmachine, noise triu z N'tokom Duhovi časa, ter snemanju večine naših nastopov in ostalih, ki si to želijo. V letošnjem letu sem vesel sodelovanj, ki naju še čakajo(Mimesys in drugi) in zagona založbe EatThis Production.


Se morda poleg Mimesys na letošnji Sajeti, obeta še kakšno tovrstno sodelovanje s tujimi glasbeniki?

Marko: Želimo si sodelovati še z marsikom, vendar zaenkrat še ni nič planiranega.

Jaka: Imava veliko želja in idej, v telefonskem imeniku tudi kar nekaj imen, vendar se v večjo organizacijo še nisva podala. Jaz osebno ne zaradi tega, ker sem se v zadnjem letu posvetil založbi. Definitivno se bo zgodilo, vendar bosta čas in okoliščine povedala kaj, kdaj in s kom se bo zgodilo. Poslušam moment……