Knjižne novosti na področju filma

Zadnjih nekaj tednov je bilo na področju slovenskega filmskega založništva zelo živahno. Izšlo je namreč kar nekaj knjižnih naslovov, vsekakor vrednih listanja, branja in poglobljenega študija.

Pred dobrima dvema tednoma je tako izšla nova številka revije Kino!, že sedma po vrsti, pri čemer se vsekakor nadejamo nadaljevanja serije izvrstnih zapisov s širokega polja filmske teorije oziroma filmskih študij. V okviru prav tega istega društva, torej Društva za širjenje filmske kulture KINO!, pa je luč slovenskega kulturnega prostora ugledal tudi izjemen zapis sodobnega francoskega misleca, Jeana-Luca Nancya, Evidenca filma: Abbas Kiarostami.

Nedvomno gre za veliko pridobitev domače miselne grude, saj smo priča monografiji, ki na dobrih štiridesetih straneh, z nenavadno večpartitno strukturo, ponudi radikalno svež pogled na nekatere temeljne teme filmske misli. Z inovativnim subvertiranjem klasičnih konceptov pričujočega teoretskega polja - pogleda, realnega, podobe, filma in zlasti reprezentacije - seveda v živahno vzporednem miselnem dialogu s Kiarostamijevimi filmi, Nancy uspe ponuditi pravi miselni preboj na danem področju. Z evidentno senzibilnostjo, ki v središče postavlja osrednji koncept monografije, t.i. evidenco, Nancy tako razgrne (samo)obnovitvene pretenzije kinematografije, ob tem pa skromno ponudi še redefinicijo razmerja, ki ga na pragu 21. stoletja film vzpostavlja z umetnostjo in svetom.

S subtilnimi teoretskimi reminiscencami, pri čemer se na bralnem pladnju eksplicitnejše ponudita predvsem Rene Descartes in Edmund Husserl, ta francoski filozof, znan po posebni korespondenci s Claire Denis, oblikuje že omenjeno evidenco - koncept, ki nas "zadane in s tem svojim sunkom odpre možnost za smisel" (Nancy 2009: 24). Prav na tej točki, torej v aktivnem stiku s svetom, pa je moč detektirati osrednjo karakteristiko Nancyeve miselne artikulacije, ki jo opredeljuje prvovrstna troedina struktura, konstituirana s strani filma-človeka-sveta (Glej v Šprah 2009: 62).

S slogom, ki zavoljo poetičnosti aludira na monumentalno delo Rolanda Barthesa, Camera lucida - Zapiski o fotografiji, in z uporabo kreativnih prijemov na sledi opusa omenjenega velikega iranskega cineasta, Nancyeva monografija ponuja izvrstno branje, ki ne izpričuje zgolj vere v film, temveč tudi vero v življenje samo. Ali kot je še lepše povedal Nancy sam v svojem imperativu: "Življenje, ki si snema svoj film".

Ob rednih, vedno svežih tujih naslovih z danega področja, ki jih je moč najti v knjigarni Azil na Novem trgu 2, pa je včeraj v Kinoteki založba UMco, širši javnosti je bržkone poznana po karticah Feliks in brezplačnih revijah Bukla in Premiera, predstavila še tri nove knjige: Gledalec/bralec, Razumeti film in Kako narediti film z digitalno tehnologijo. Ob tem pa je potrebno dodati še to, da je založba na tem področju izdala že več kot šestdeset knjig in kot taka nedvomno igra pomembno založniško vlogo na danem področju.

Zaključimo lahko, da omenjene knjižne novosti in indici o prenovljeni reviji Ekran dobesedno držijo stanje filmskih študij nad gladino pišmeuhovskega odnosa do filma, ki vlada v naših krajih, pri čemer se teze o ugajanju tovrstnega stanja famoznim Gospodarjem (namenoma raba množinskega samostalnika) ponujajo kar same od sebe. A to je že povsem druga zgodba, ki bržčas kliče po nadaljevanju - vendar o srhljivki kdaj drugič. Danes smo se raje prepuščali epsko-poetičnim zgodbam, Kurosawa and company se v današnjih časih še vedno zelo radi priležejo.

Viri:

Nancy, J.-L. (2009): Evidenca filma: Abbas Kiarostami. Društvo za oživljanje filmske kulture! in Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta. Ljubljana.

Šprah, A. (2009): Jean-Luc Nancy/Abbas Kiarostami: soočenje v prehajanju. V Evidenca filma: Abbas Kiarostami. Društvo za oživljanje filmske kulture! in Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta. Ljubljana.