Millerjevo odstiranje skrivnosti

Claude Miller se je šolal pri tistih, ki so spremenili film. Globoko nezadovoljni nad stanjem francoske kinematografije v petdesetih letih 20. stoletja, so jo mladi kritiki, zbrani okoli revije »Cahiers du cinéma«, renovirali. S čimer so sprožili neubranljivo kinematično revolucijo, ki je prepihala Evropo, pljusknila pa je tudi čez lužo. In Miller je bil zraven. Filmske obrti se je namreč učil tudi od Godarda in Bressona, obenem pa je sodeloval še z drugimi režiserji francoskega novela vala, zlasti s Françoisem Truffautem. Od slednjega, na nek način simbolnega baklonosca nove estetike, je na primer podedoval številna vsebinska zanimanja, od katerih prevladuje zlasti motiv otroka. Več pa na spletni strani Radia Študent.